Ko je minulo soboto mešalno mizo na Ročinju prevzel Mackie (tretjina Resonant Evil, ob njem še Wrisk in Audio), smo se spogledali - nekaj tako zafukano težkega nas že dolgo ni streslo v domačih vaseh. Zvočna kulisa se je lansirala v temo vesolja, kjer tu in tam kaj pobliska; premor pa je zgolj poudarek na črni črnini, ki se razteza med njim.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ko je minulo soboto mešalno mizo na Ročinju prevzel Mackie (tretjina Resonant Evil, ob njem še Wrisk in Audio), smo se spogledali - nekaj tako zafukano težkega nas že dolgo ni streslo v domačih vaseh. Zvočna kulisa se je lansirala v temo vesolja, kjer tu in tam kaj pobliska; premor pa je zgolj poudarek na črni črnini, ki se razteza med njim.
Enako vrti peklenska posadka na pričujoči težkoligaški mešanki: industrijsko temačno kotaljenje, kot bi našli Sadamovo biološko orožje in ga uporabili za začinjanje samplov, po katerih težko spustiš podobno robo. Kombinatorika s permutacijami tehnoloških ali tribalnih ritmik na bobenbaserski način uspeva mestoma, včasih se miks utopi v štancanju, drugič dvigne težko ladjo iz globin. Pevalico Can't Let Go tokrat pojemo na grungerski moški glas, sicer pa manjka vrhov. Za koga bo Izbruhovo skupno dvorišče angleška prenaložena zbiralnica težkih kovin, za druge ogledalo basovskega trganje razpona južnega ranga zvočne lestvice. Zastrupljeno.
+ + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi