Plošča / Electric Tea: Asociacije
CD '04 Subkulturni azil Maribor
MŠ
MLADINA, št. 44, 7. 11. 2004
Vprašanje je, kaj bo s projekti, ki jih v zadnjem času zalaga mariborski azil. Kaj bo z nadaljevanjem roka in rokenrola, ki ga je kljub temu, da tega pri nas še niso uradno priznali za enakovredno umetnost, v času, ko bodo ministrstvo za kulturo prevzeli narodnobuditelji. Že sedaj so razne pravoverne novorevijaške ekipe pobirale ogromno denarja, zdaj bo še težje. In rokenrol bo pristal na koncu lestvice subvencionirancev. Takoj za lokalnimi pevskimi zbori in cerkvenimi freskarji. Sicer pa samozvani ekonomski ideolog nove desnice Mićo Mrkaić že želi zapreti Metelkovo, ki menda pobira denar rakavim bolnikom. Generacije, ki državni denar kanalizirajo v jahte in golf klube, pa gotovo ne. Kultura, sploh alternativna, postaja strošek. Jahting pa nuja.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
MŠ
MLADINA, št. 44, 7. 11. 2004
Vprašanje je, kaj bo s projekti, ki jih v zadnjem času zalaga mariborski azil. Kaj bo z nadaljevanjem roka in rokenrola, ki ga je kljub temu, da tega pri nas še niso uradno priznali za enakovredno umetnost, v času, ko bodo ministrstvo za kulturo prevzeli narodnobuditelji. Že sedaj so razne pravoverne novorevijaške ekipe pobirale ogromno denarja, zdaj bo še težje. In rokenrol bo pristal na koncu lestvice subvencionirancev. Takoj za lokalnimi pevskimi zbori in cerkvenimi freskarji. Sicer pa samozvani ekonomski ideolog nove desnice Mićo Mrkaić že želi zapreti Metelkovo, ki menda pobira denar rakavim bolnikom. Generacije, ki državni denar kanalizirajo v jahte in golf klube, pa gotovo ne. Kultura, sploh alternativna, postaja strošek. Jahting pa nuja.
In takole v času, ko še ne vemo, kaj bo dovoljeno in kaj denarno pospešno, prihaja res nekomercialen projekt ansambla Električni čaj. Ne gre za kako sodobno elektronsko glasbo, bolj za improvizacijo na določene teme. Za nekaj takega, čemur smo včasih pravili jazzrock. Electric tea so čisti tehničarji, ki jim glasbene skrivnosti niso tuje, na žalost pa brez vokalov in brez besedil nimajo na trgu nobenih možnosti. Celo v klubih jih po mojem ne bo želelo poslušati veliko ljudi. Dolgi in ponekod celo predolgi komadi (7.22 in 11.06) pa k poslušljivosti in razumljivosti tem ne pomagajo. Ok, res je vprašanje, kaj lahko povedo v živem nastopu, dejstvo pa je, da si nobenega komada s tega CD-ja ne boste ravno odžvižgali.
+ + +
