Plošča / Tom Waits: Real Gone

Pri Waitsovih doma nič novega. Novica ni slaba. Pomeni, da je eden posebnežev severnoameriške godbe, (danes družinski) samotar spravil skupaj album in z njim pesemce, štiklce, ki so na ravni, ki jo je v desetletjih sam vzpostavil kot merilo. Medtem se je album že odvrtel, se svaljkal celo po grammyjih, kar je itak povsem nerelevantno, a slušateljska zamuda ima svoje prednosti. Distanca v popgodbenem svetu ni nekaj slabega. Po malem je sicer snobovsko "scanje proti vetru", po malem pa je tudi odraz skepticizma in rahle nejevere, če bo "stari" še zdržal. Je. Že žmohtni kitarski spremljevalec in člane bande Marc Ribot nam je lani kar veselo namignil, da bo Waitsu ponovno zratalo narediti dober album, da je zložil dobre komade in spravil skupaj spodobno studijsko ekipo. Real Gone - fraza je univerzalna in slengovska - "spraviti se onkraj", "odtavati", tudi v muzičnem smislu, prinaša vse fobije, pripovedi, male zgodbe čudakov, želenje, patos in zajedljivost, ki jih Waits tako zna štrenati.