Plošča / Ruth Barberan/Margarida Garcia/Alfredo Costa Monteiro/Ferran Fages: Octante

Z elektrofonsko godbo je en sam križ. Se pravi, da je intrigantna. Tista, ki kot "elektronska" vedri v množični zavesti, je pravzaprav diskotečna, plesno razvedrilna. Prevladuje. Sociologi, iskalci mladostnih in manj mladostnih patologij, socialni delavci in policija so jo vsak po malem in zaradi različnih razlogov vzeli za svojo. Je, kakor pravijo agenti distribucije, "fenomen". Toda, je tudi skrita, marginalna elektrofonija, ob kateri tako proizvajalci kot konzumenti in vedeži o prvi zmrznejo ali pa jo zanikajo. Ponavadi nima uravnavajočega "beata", a to še ne ne pomeni, da je brez pulzije, celo ritemskega ogrodja. Če se to dogaja v polju svobodne improvizacije in v tistih njenih obronkih, ki elektrofonsko godbo sproti delajo, tehnično pregibajo iz šuma in vanj, je stvar -"šumeča gmota" - toliko bolj zoprna.