Plošča / DJ Spooky & Dave Lombardo: Drums of Death
CD, Thirsty Ear, 2005
Napo-Lee-Tano
MLADINA, št. 50, 15. 12. 2005
“Jejhata”, verjetno porečete, ko preberete imena izvajalcev ploščka Drums Of Death, “se spet parijo raperji in metalurgi; kot da se nismo tega fazona naposlušali že v devetdesetih, z drajsanjem filmske kompilacije Judgement Night, pa z Ice T-jevimi Body Count in kričečimi aktivisti Rage Against The Machine. Da o bednih poskusih sport-rockerjev tipa Limp Bizkit in Korn sploh ne izgubljamo besed in živcev”. Ampak preden zazehate in obrnete list Mladine, preberite vsaj še tole: DJ Spooky je daleč od tega, da bi bil samo hiphopovski oz. elektronikarski DJ in producent. Že res, da mu gramofoniranje ne dela preglavic, ampak poleg tega je mislec, filozof in pisec, glasbeno udejstvovanje je torej le ena od njegovih izraznih form. In tudi Dave Lombardo ni samo brzinsko nabijaški trash metal bobnar, ampak rad pokuka (no, pobobna) izven žanrskih stereotipov, v kar ste se lahko prepričali tudi na koncertu Pattonove supergrupe Fantomas v Ljubljani.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Napo-Lee-Tano
MLADINA, št. 50, 15. 12. 2005
“Jejhata”, verjetno porečete, ko preberete imena izvajalcev ploščka Drums Of Death, “se spet parijo raperji in metalurgi; kot da se nismo tega fazona naposlušali že v devetdesetih, z drajsanjem filmske kompilacije Judgement Night, pa z Ice T-jevimi Body Count in kričečimi aktivisti Rage Against The Machine. Da o bednih poskusih sport-rockerjev tipa Limp Bizkit in Korn sploh ne izgubljamo besed in živcev”. Ampak preden zazehate in obrnete list Mladine, preberite vsaj še tole: DJ Spooky je daleč od tega, da bi bil samo hiphopovski oz. elektronikarski DJ in producent. Že res, da mu gramofoniranje ne dela preglavic, ampak poleg tega je mislec, filozof in pisec, glasbeno udejstvovanje je torej le ena od njegovih izraznih form. In tudi Dave Lombardo ni samo brzinsko nabijaški trash metal bobnar, ampak rad pokuka (no, pobobna) izven žanrskih stereotipov, v kar ste se lahko prepričali tudi na koncertu Pattonove supergrupe Fantomas v Ljubljani.
No, in zdaj, ko že imamo vašo pozornost vas pri branju obdržimo še z gosti, ki sta jih modela zvabila v studio: Chuck D, frontman še vedno brcajočih legendarcev Public Enemy; Vernon Reid, kitarist že zbledelih power funk nažigačev Living Colour; slovenski koncertni ljubljenec Dalek in za povrh še producent, basist (okej, multiinštrumentalist) Jack Dangers, ki je nekdaj združeval delo in sredstva v Meat Beat Manifestu. Če zdaj slučajno še niste v štacuni s ploščami (ali, ti-ti gusarji-pirati!) na e-muleu boste kmalu. Plošča Drums Of Death je fleten izdelek, ki preseneti poredvsem s svojo raznolikostjo, saj se na poti od prvega do zadnjega komada pofočka pri marsikaterem podžanru, celo pri dubu. Vezna nit celotnega dela torej ni žanrsko unificirana, prej gre za koncept jeze, postavljen v neko imaginarno futuristično okolje. Gostje k temu sicer pomagajo (predvsem Dalek v z vokalom Meredith Monk opremljenem Assisted Suicide), a prejkone je najbolj všečen kos plate vendarle Incipit Zarathustra, duel, skorajda inštrumentalni battle, med glavnima protagonistoma. Če bi bilo takega štofa še več, bi plati mirno prilepil petko. Tako pa, fanta: sedita, prav dobro ploščo sta naredila!
+ + + +