Elliott Sharp's Terraplane: Secret Life
CD, Intuition Records 2005; www.move.de/intuition
Najnovejša različica Sharpovega avant-bluesovskega benda Terraplane, ki jo je med drugimi z nekaj kosi predstavil na lanskoletnem koncertu v klubu Cankarjevega doma, daje še več, kot je bilo slišati. Secret Life je album novega, drugačnega bluesa, ki spoštuje stabilno bluesovsko formo, obrazce, zven, a ob slastnem plavanju v njej taisto formo tudi širi, nadgrajuje, a ohranja emocionalno moč, politično držo, osebno in transindividualno izkušnjo. Mnogoličnost albuma in presenetljive izpeljave pod Sharpovo taktirko so novo-stare. Na trenutke bend zveni kot rockovski eksperimentalci s konca šestdesetih let (z Mothers of Invention vred), toda medigra je rhythm & bluesovska, jazzovska, še posebej ko poprimejo pihala, tudi s Sharpom na saksofonu. Novi moči sta odbiti saksofonist Alex Harding, ki je zamenjal lani umrlega Sama Furnacea, in pozavnist Curtis Fowlkes (včasih v The Lounge Lizards). Na dveh komadih spet igra chicaški bluesovski novator, kitarist in glasbena moč Howlina Wolfa, Hubert Sumlin.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Najnovejša različica Sharpovega avant-bluesovskega benda Terraplane, ki jo je med drugimi z nekaj kosi predstavil na lanskoletnem koncertu v klubu Cankarjevega doma, daje še več, kot je bilo slišati. Secret Life je album novega, drugačnega bluesa, ki spoštuje stabilno bluesovsko formo, obrazce, zven, a ob slastnem plavanju v njej taisto formo tudi širi, nadgrajuje, a ohranja emocionalno moč, politično držo, osebno in transindividualno izkušnjo. Mnogoličnost albuma in presenetljive izpeljave pod Sharpovo taktirko so novo-stare. Na trenutke bend zveni kot rockovski eksperimentalci s konca šestdesetih let (z Mothers of Invention vred), toda medigra je rhythm & bluesovska, jazzovska, še posebej ko poprimejo pihala, tudi s Sharpom na saksofonu. Novi moči sta odbiti saksofonist Alex Harding, ki je zamenjal lani umrlega Sama Furnacea, in pozavnist Curtis Fowlkes (včasih v The Lounge Lizards). Na dveh komadih spet igra chicaški bluesovski novator, kitarist in glasbena moč Howlina Wolfa, Hubert Sumlin.
Res vse manj čudi, da Sharp s tem igrivim, trdim in eksplozivnim bendom v New Yorku komaj kdaj kje ujame špil. Za vse žanrske omejence je godba preprosto "too much" - premalo klišeja, preveč eksperimenta. Repetitivnost je hkrati dinamična variacija, kitarski solo ni trip tja v en dan. Vokal Erica Mingusa, ki trosi spodobne poeme, ima več sape in rjoveče moči kot prej. Pihala so kričava, aranžirani deli so harmonsko gibki, spodaj je pulz, ki godbo goni. Secret Life je najboljši album Terraplane do sedaj. Sharp se je sčasoma z bendom vred odtegnil od zapovedanih klišejev, toda ni se odpovedal posebnosti zvenenja starih bluesovcev. Zdaj z bluesovsko podstatjo počne precej več kot vsi prapoverni folkijevski "poustvarjalci" tradicije skupaj. In ne zveni postano in zlagano. Bolj ko je Sharp potisnjen v untergunt, celo v osamo, bolj socialen in glasbeno prodoren (p)ostaja.
+ + + + 1/2
