Plošča / Maria Kalaniemi: Bellow Poetry
CD, Intuition 2006; na prodaj na koncertu v CD
IV
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2006
Maria Kalaniemi je tista harmonikarka iz plemena meharjev (Accordeon Tribe), ki se med vsemi najbolj opira na tradicionalne godbe, konkretneje Finske in njene okolice. To še ne pomeni, da je "zahojena" etno-puristka ali pa pišmevuhovka, ki se požvižga na stabilnost forme, tonalne in melodijske konture "starih godb". Obe skrajna konca ji uspeva uravnotežiti premišljeno, z neko digniteto, kjer njena avtorska muzika še vedno zadiha svobodno in je podlaga razpoznavna, neokrnjena. To uspeva redkim sodobnim (ne)folk glasbenikom, ki posegajo za tradicijskim gradivom, naj bo še tako oddaljeno, zamišljeno, če ne kar brez prave otipljive kontekstualne in glasbene reference.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
IV
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2006
Maria Kalaniemi je tista harmonikarka iz plemena meharjev (Accordeon Tribe), ki se med vsemi najbolj opira na tradicionalne godbe, konkretneje Finske in njene okolice. To še ne pomeni, da je "zahojena" etno-puristka ali pa pišmevuhovka, ki se požvižga na stabilnost forme, tonalne in melodijske konture "starih godb". Obe skrajna konca ji uspeva uravnotežiti premišljeno, z neko digniteto, kjer njena avtorska muzika še vedno zadiha svobodno in je podlaga razpoznavna, neokrnjena. To uspeva redkim sodobnim (ne)folk glasbenikom, ki posegajo za tradicijskim gradivom, naj bo še tako oddaljeno, zamišljeno, če ne kar brez prave otipljive kontekstualne in glasbene reference.
Ravno zato so nekateri "etno", "folk" žanri tako sfabricirani in obenem brez najmanjše srži. Ko poslušamo virtuozno, a tudi občuteno igrano harmonikarsko muziko, pravzaprav uvidimo, kako redki so harmonikarski avtorski presežki, ki se stegujejo po tradicijskem.
Zaradi dolgoletne z vednostjo podprte in sistematične odprte kulturne politike, ki avtorsko in tradicijsko uspešno podpira, goji, ni nič čudnega, da skandinavske države v tem glasbenem segmentu prednjačijo. Ker Kalaniemijeva to pot harmoniki dodaja še prav prijeten nežen in čist glas, plošča ni zgolj inštrumentalna. Včasih se tudi zaradi takšnih albumov zavedamo (univerzalne?) bližine godb, ki se vse ne šopirijo s harmonsko prepletenostjo, marveč trdno počivajo na donečem, pulzivnem "dromu" in se raztegujejo v vižah, improvizacijskih momentih, ki postajajo del komada, v variacijah. Fina in z močno avtorsko potezo odigrana godba za občudovalce harmonike in meharskih potegavščin.
+ + + +
