Zentralquartett: 11 Songs - Aus Teutschen Landen

Če bi ob rob enajstih pesmi zapisali "made in DDR", bi zgrešili socialno-glasbeni kontekst ter ost albuma, ki se ambivalentno opira na nemško ljudsko pesem, na volkslied. Res je, sijajni muziki prihajajo iz nekdanje Nemške demokratične republike. Vendar njihovih imen, kaj šele godbe ne boste zasledili v sicer atraktivnem zasebnem berlinskem muzeju, posvečenem življenju v DDR, ki ga navzven uteleša legendarni vseljudski trabant. Nemarno izpušča že Brechta, le kaj mu bodo nebodijihtreba, svobodni improvizatorji, jazzerji in skladatelji nove muzike. Saksofonist Ernst-Ludwig Petrowsky, pianist Ulrich Gumpert, pozavnist Conrad Bauer in tolkalec Guenter Sommer (vsi že videni in slišani v Sloveniji, nikdar v tej postavi) so veterani in sotvorci skupne nemške in z njo evropske svobodne improvizacije, ki si je pota k avtonomiji utirala od sedemdesetih let naprej. Za njihovo svobodnejše prehajanje Berlinskega zidu velja, da je bilo eno prvih med razdeljenima Nemčijama, predvsem po zaslugi agilne zahodnoberlinske založbe Free Music Production in skupnih bendov improvizatorjev z obeh strani zidu, predvsem tistih Petra Broetzmanna in Alexandra von Schlippenbacha.

Sprva so muzicirali in koncertirali v Vzhodnem Berlinu, kasneje tudi v Dresdnu in Leipzigu in razrahljali avtoritativno kulturno togost vzhodnih oblasti. Od konca sedemdesetih let so vzhodnonemški glasbeniki redno muzicirali na Zahodu in sooblikovali sceno. Pričujoči kvartet je svoje prve posnetke pod imenom Synopsis naredil že leta 1974, deset let kasneje se je ironično preimenoval v "centralnega" po zgledu partijskega komiteja. Dejavnost FMP je godbo tavzhodnih internacionalizirala, dokumentirala in pravi čas zaznala kreativne potenciale sijajnih glasbenikov ter tudi piscev o glasbi, kakršen je bržčas najprodornejši evropski teoretik svobodnjaških godb, Bert Noglik iz Leipziga. Brez njih ne bi bilo nemške freejazzovske scene kot ogrodja za nastajajočo vseevropsko mrežo improvizatorjev, scen, prizorišč in kasnejših povezav z Ameriko, Japonsko in Južno Afriko v evropskem eksilu.

In kako zveni 11 ljudskih, pobranih iz romantičnih zbirk, do konca prearanžiranih in interpretiranih? Predvsem ne "ljudsko" na način konservatorstva, zbujanja vsenemških čustev in lovljenja vzvišenega patosa v vižah, ali sodobno temperirano na način "worldmusic". Če so konture melodij ohranjane le tu in tam, je izvedba predvsem jazzovska-improvizacijska. Stari plesni komad, ki ga zajedljivo podloži "pruski bobnarski takt", je prej gospel, jazzovski polifoni štikelc; pesmi iz nemških dežel se utopijo v sprotnem snovanju, skupinski igri, iz katere se vijejo močni soli, presenetljive rešitve in malodane bopovska strukturacija skladb. Večino ohlapnih aranžmajev in "prevodov" je prispeval iskrivi Gumpert, eden najizvirnejših interpretov klavirske moderne (spomnimo se njegovih hipnotično upočasnjenih izvedb Erica Satieja). Centralni kvartet ostaja ena najintrigantnejših postav sodobnega evropskega jazza, duhovit, ekspresiven, iskalski, močan kolektivno in suveren individualno - tovariški.

+ + + + +