Berlinska založba Sonar Kollektiv (ki jo vodi ekipa Jazzanova) se je zadnje čase zataknila pri izdajanju precej medle in mehke plesne muzike. Na srečo je med varovanci tudi nekaj izjem, med njimi nedvomno izstopa švicarski wunderkind Dimlite, ki je pri 25 letih izdal že drugi album pri tej založbi.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Berlinska založba Sonar Kollektiv (ki jo vodi ekipa Jazzanova) se je zadnje čase zataknila pri izdajanju precej medle in mehke plesne muzike. Na srečo je med varovanci tudi nekaj izjem, med njimi nedvomno izstopa švicarski wunderkind Dimlite, ki je pri 25 letih izdal že drugi album pri tej založbi.
Dimlitova estetika ob prvem poslušanju precej spominja na prvenec Prefusa 73. Gre torej za prekomerno rezanje in pikolovsko lepljenje semplov (ekstremni pol tehnike cut & paste) v sveže, včasih že prav lucidne melodike, ki so hkrati dinamično, ostro in inteligentno ritmično razdelane (oziroma razrezane). Dimlite uspešno kombinira povsem sintetične, elektronske zvoke (predvsem bobnov in bas linij) in organske teksture "ukradenih" koščkov. Bistro.
+ + + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi