Po kar dolgem izostanku Nile konzumentom spet ponuja dokaj samosvojo godbeno pripoved, pripeto na demonski death metal z veliko tehnične podkovanosti in obilico teatralnosti. Seveda so tukaj še vedno prisotni tudi sintetični inserti, ki naj bi skozi godbeno sliko ponazarjali mogočno egipčansko civilizacijo in davno pozabljena strašljiva božanstva.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Po kar dolgem izostanku Nile konzumentom spet ponuja dokaj samosvojo godbeno pripoved, pripeto na demonski death metal z veliko tehnične podkovanosti in obilico teatralnosti. Seveda so tukaj še vedno prisotni tudi sintetični inserti, ki naj bi skozi godbeno sliko ponazarjali mogočno egipčansko civilizacijo in davno pozabljena strašljiva božanstva.
Tako je Nile v obilici ne ravno inovativnih zasedb še vedno nekaj precej samosvojega in zanimivega, hkrati pa še vedno popolnoma zakoličen v svojem žanru. To konec koncev ni prav nič slabega, saj ponuja le najboljše, kar ta žanr premore: mračnost, bestialnost, psihotičnost, nečlovečnost in monumentalnost. In to je to. Mrakobno.
+ + + +
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi