No Rules: Probaj me

Iz Bosne zadnje čase ni veliko novic. Če pa že so, se bolj ali manj nanašajo na zaplete v zvezi s prihodnjo ureditvijo države, ki ima z nepravičnim daytonskim sporazumom zelo omejene možnosti za svetlo prihodnost. Podobno lahko ugotovimo za njeno sodobno rockovsko produkcijo, ki si le s težavo utira pot na sever nekoč skupne države. To je tudi razlog, da v naših krajih uspešno gostujejo pretežno bendi, ki so si ime ustvarili še za časa pokojne države.

Izjeme vendarle so, tako da sta se pri nas, vsaj na altersceni, solidno uveljavila aktivistična reggae-rock zasedba Dubioza kolektiv in Diplomatz, visoko elektrificirani kantavtor, pesnik in pisatelj, ki sicer sliši na ime Damir Avdić.

Predvsem Tuzla in njen kanton sta v povojnih letih postala pravo gojišče skupin različnih urbanih profilov. Med njimi izstopajo d'n'b-reggaejaši iz skupine Defence (matični bend Eda Maajke), prej omenjeni Diplomatz, nevarna deathmetalska zasedba Toxicdeath in še bi lahko naštevali. Mozaik tuzelske scene, ki je po svoje primerljiva z domačim Prekmurje Noise Conspiracy dogajanjem, sestavlja še bend No Rules. Gre za rhythm & blues/rock zasedbo, ki predvsem zaradi zanesenjaškega šefa, kitarista in pevca Gorana Čampare, deluje že osmo leto. V tem času je izdala prvenec Pasje vrijeme (2003), leta 2004 dobila bosansko glasbeno nagrado davorin za naj odkritje leta, letos, po kar dveletnem ustvarjanju, pa je pri sarajevski založbi Hayat izšel drugi album Probaj me. Med pomembnejša priznanja za dobro delo štejemo tudi vlogo predvozačev na nastopu skupine Deep Purple novembra lani v sarajevski Zetri. In kaj skupina No Rules prinaša na svojem drugem izdelku?

V bistvu je to še vedno bazičen in z dobrimi riffi odebeljen zvok rock & rolla, tak, kot so ga v regiji dodobra utrdili starejši stilski sorodniki oziroma vzorniki iz skupine Partibrejkers ali Majke. Napredek je zaznaven predvsem v obogatitvi zvočne slike, ki je v primerjavi s precej togim garažnim prvencem bistveno bolje producirana, odigrana in po zaslugi številnih gostov tudi aranžmajsko in stilsko raznolika. To daje slutiti že uvodni komad Drugi život, ki poslušalca s svojim motown ugodjem, pihalno sekcijo in ženskimi back vokali učinkovito popelje skozi 14 komadov, kolikor jih je nanizanih na albumu. Nadaljevanje prinese obilico arhaičnega cestnega riff rocka, vpadov ustne harmonike in slide kitar, na nekaj mestih tudi countryja in celo tex-mex rockabillyja. Še posebej izstopa skladba Banda vlada. Ta je kot prvi singel nastala v sodelovanju z bendom Defence in v aktivističnem reggae-rock slogu ponuja vpogled v sociološki in družbeni kontekst nesrečne dežele z velikim srcem. Glavna hiba izdelka so predvsem besedila, saj so glede na bogato bosansko izrazje v nekaterih komadih izrazito nedomiselna.

+ + + +