Nepozabni iz leta 2001

Kako je mogoče, da je v deželi svobodomislenih vodij ljudstvo tako nastrojeno zoper begunce iz daljnih dežel? - Doslej Milana Kučana še ni ujelo oko kamere, da bi se pripeljal z limuzino pred azilantski dom, vstopil vanj in po svoji dobrodušni maniri poklepetal po sobah z begunci drugih barv. Tudi metropolit Franc Rode, ki zna s svojimi besedami zarezati v slovenske stereotipe, ni prišel demonstrativno blagoslovit begunskega centra na Celovški.

Brez razbite šipe, a z razbito glavo

Med srečanjem predsednikov Putina in Busha je dala slovenska vladna koalicija LDS-ZLSD-SLS-Desus hermetično zapreti kar celo državo in prepovedala množične demonstracije. Nad svojim delom so bili tako navdušeni, da se je minister Rado Bohinc pohvalil, da je policija zagotovila takšen red, da ni bila razbita nobena šipa!!!????

Čuden kompliment policiji, ki niti po pol leta ni uspela izslediti, kdo je dal razbiti lobanjo novinarju Miru Petku.

Najdražji gost pisateljev

"Društvo slovenskih pisateljev" je priredilo branje pesnikov in pisateljev Iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Bosne, Črne Gore in Makedonije. Predsednik Evald Flisar je razposlal e-vabila na dogodek 12. maja v CD z naštevanjem imen literatov Aleša Debeljaka, Josipa Ostija, Ljiljane Dirjan in tovarišev, na koncu dopisa pa je v najbolj oči bijočem mastnem tisku slavnostno najavil, da se bo dogodka udeležil gospod Milan Kučan, predsednik Slovenije. Ni čudno, da je kult Milana Kučana že tako razraščen, ko pa ga goji celo predsednik pisateljske organizacije, ki mu kot napovedanemu gostu literarnih branj daje večji pomen kot samim literarnim udeležencem!!!!???

Množice ljubijo županjo Viktorijo

V Ljubljani izhaja časnik po imenu "Ljubljana", časopis financira ljubljanska občina, v njem pa lahko preberemo članek s čustvenim naslovom Moja županja Vika. "Ko sem jo ob naslednji priložnosti povabil na našo šolo, da je odprla informacijski otoček, je bil to prvi dogodek leta na naši šoli. Na šolo bo prišla Vika! Vsi smo jo nestrpno čakali. In ko je prišla, je po vseh hodnikih završalo: Vika prihaja! Vika prihaja! Ko ljudje rečejo, da je Vika materinska županja, se mi zdi zelo na mestu, saj skrbi za mesto kot mama."

Takega hvalospeva se na Slovenskem ni slišalo od Titove smrti dalje.

Mercatorjev reklamni artikel

V Zagrebu odpira svojo veletrgovino "Mercator", kateri bo šel za otvoritvenega botra sam predsednik Slovenije. Potem, ko je s svojo prisotnostjo dal lesk novemu "Mercatorju" v Kopru, Ljubljani in Sarajevo, mu gospod Milan Kučan sledi še v Zagreb.

Prvemu možu trgovskega giganta gospodu Zoranu Jankoviću je torej uspelo, da je celo iz predsednika Kučana napravil reklamni emblem zase in za svoje podjetje. Skratka, "Mercatorjev" M kot Milan.

Lažnivi minister

Pred referendumom o oploditvi z biomedicinsko močjo minister Dušan Keber dolgo ni našel podpore v zdravniških krogih, nato pa je nekega dne pred teve kamerami zadovoljno sporočil, da je stroka v podobi "Sveta za zdravstvo" spremenila odklonilno stališče do njegovega zakona. Že čez kakšen dan se je v oglasil njegov predsednik dr. Zoran Arnež, ki je protestiral zoper ministrovo početje, saj njihov organ ni mogel spremeniti svojega mnenja, ko pa ga je zdaj šele prvič izrekel, in da tudi ni podprl postopkov umetnega oplojevanja samskih žensk.

In kako se je iz laži izmotal minister? - Z odstopom ali vsaj opravičilom? Nak, za nekaj dni se je skril pred mediji, ki so potem v trenutku pozabili na njegovo perfidnost.

Podobnikov tihi grobar

Potem ko je imel Marjan Podobnik dolge mesece status Brdavsa, so ga naposled obglavili kot predsednika "Telekoma". Pri čemer pa si rok ni hotel umazati premier Janez Drnovšek, ki se je odstavitveni seji ognil s potjo v Gradec, kjer se je raje sončil v nasmehih z avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schuesslom.

Ob veljakih LDS pa je bil najbolj zadovoljen nekdo, ki bi moral biti besen kot ris - predsednik Podobnikove SLS gospod Franci But. Potem ko so mu odstavili strankarskega tovariša, je izrekel svoj obžalujem, napovedal, da ni za izstop iz koalicije, ter razglasil, da je zdaj čas, da se resno pogovorijo z LDS. Kot da je le zaigral nejevoljo, medtem ko mu je srce vriskalo od zadovoljstva.

Direktor po želji

Ko je nadzorni svet (NS) "Telekoma" izbral Adolfa Zupana za novega direktorja, je postal minister Pavle Gantar nezadovoljen. Predsednik (NS) in državni sekretar dr. Tomaž Kalin je že naslednji hip začel postopek zdravljenja ministrove nejevolje. Najprej je čudežno zbolel, tako da ni mogel več dvigniti roke, s katero bi podpisal zapisnik seje o imenovanju g. Zupana za direktorja. Ko je potem še po večjem čudežu ozdravel, je zgrožen ugotovil, da odločba o imenovanju ni bila pravilno napisana. Nato je za pravno mnenje o postopku imenovanja povprašal še dve različni instituciji, na koncu pa so zamenjali nadzorni svet, ki je tokrat namesto gospoda Zupana za novega direktorja izvolil Gantarjevega izbranca Petra Graška.

Vladavina nad zakoni

Po predlanski katastrofalni suši so sprejeli zakon o državni pomoči kmetovalcem, toda minister Janez Kopač je sklenil, da je to preveč, da jim toliko denarja le ne bi dal. Potrebna je bila še ena suša in sprejeti so morali malodane še poseben zakon - ki bi zapisal, da je minister Kopač dolžan spoštovati zakona -, da so naposled kmetje dočakali državno pomoč.

Bog se je ustavil v Mariboru

Potem ko je na Štajerskem "Gibanje za ljudi" zbralo več kot 30.000 podpisov zoper odločitev ministra Kopača, da postavi elektro holding v Ljubljano, je Maribor obiskal premier Janez Drnovšek in čudežno pomiril jezne protestnike in mestnega župana Soviča. Ali jim je premier prisluhnil in zamenjal ministra in napovedal selitev želenega holdinga v mesto ob Dravi? Nikakor, gospod Drnovšek jim je le dejal, da bo dal ministrstvom premisliti, če bi se morda splačalo kakšno institucijo le preseliti v Maribor. Dal jim ni nič razen meglenih obljub. S protestniki se je sestal kot vzvišeni posrednik - kot premier, ki nad svojimi ministri nima oblasti -, z njimi prijazno pokramljal, jim pozorno prisluhnil, povedal, da mu ni vseeno za njih, da jih ima torej rad, in odšel. In že je vžgalo. V njem niso videli premiera realnih vlad, ki so leta sistematično priviligirale Ljubljano, temveč Boga, ki se je med slehernike spustil z nebes.