PAMFLET / Bernard Nežmah: Ekscelencam ne teče voda v grlo

Nova runda obiskov evropskih politikov je srečevanja postavila na kraljevski nivo. Urad za informiranje pri slovenski vladi je tako sporočal, da je prišla v Slovenijo Njegova Ekscelenca generalni sekretar Sveta Evropske unije in visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko gospod Javier Solana. Gosta Solano so nam naslikali do nebeških višav: je hkrati Njegova Ekscelenca, generalni sekretar EU, visoki predstavnik EU in gospod. Ob njem pa je isti urad sfabriciral dobesedno novi rod slovenskih odličnikov: Njegovo Ekscelenco predsednika Republike Janeza Drnovška, Njegovo Ekscelenco zunanjega ministra Dimitrija Rupla, Njegovo Ekscelenco predsednika vlade Antona Ropa in Njegovo Ekscelenco predsednika parlamenta Boruta Pahorja. S komerkoli se je prevzvišeni Solana sestal, vsakogar je vladni urad povzdignil v Ekscelenco.

Maškarada brez mere in okusa: da bi vlada poudarila vstop v Evropo XXI. stoletja, je svoje junake preoblekla v nazive avstro-ogrskega dvora iz XIX. stoletja!!!!!

In kako se je kazala nova aura njihovih eminenc gg. domačih predsednikov?

Po programu Urada za informiranje se je Njegova Vzvišenost predsednik Janez Drnovšek sestala z evropsko Prevzvišenostjo g. Solano za 10 minut med 18.50 in 19.00, nato pa še za 1 uro in 10 minut med uradno večerjo med 19.20 in 20.30. Njegova Vzvišenost predsednik vlade Anton Rop je dobila priložnost, da med zajtrkom za 35 minut, med 7.30 in 8.05, dela družbo visokemu gostu, Njegova Vzvišenost predsednik parlamenta Borut Pahor pa je gostila Njegovo Ekscelenco gospoda Solano celih 15 minut med 9.00 in 9.15.

Za tri najvišje slovenske Ekscelence je evropski sekretar porabil 25 minut delovnega časa in jih za urico in pol vzel za družbo pri zajtrku in večerji, medtem ko je Njegova Ekscelenca zunanji minister Dimitrij Rupel opravila svoje poslanstvo že s tem, da je na brniškem letališču sprejela in odpremila gosta namesto portirja.

Za dušo prav blagodejen je bil zato posnetek hrvaške obrambne ministrice Željke Antunović, ki je brez naziva Njena Ekscelenca v igrivem ženskem koraku odvihrala mimo častne čete slovenske vojske.

Osrednji minister minulega tedna je bil sicer gospod Rado Bohinc. Kot policijski minister je prostodušno priznal, da mu primanjkuje krepko število kriminalistov, izšolanih za boj z gospodarskim kriminalom. Obenem pa je navedel še genezo, po kateri je prvi val kriminalistov zapustil vrste policije v začetku devetdesetih, drugi pa po letu 1997, ko je prešel v novoustanovljene državne institucije. Kdo je bil tedaj ministre za policijo? Sam gospod Mirko Bandelj, politik iz vrst LDS. Leta je vodil ministrstvo in pred njegovimi očmi mu je vlada Janeza Drnovška posredno zdesetkala vrste kriminalistov. In kaj je storil? Poiskal ukrepe, s katerimi bi zadržal moštvo ali ga vsaj na novo kompletiral. Nak, tako kot rimski cesar Neron, ki je brezbrižno igral na liro, ko je gorel Rim, tako je minister Mirko nonšalantno opazoval svoj resor, kako postaja nesposoben za boj s finančnimi goljufijami in malverzacijami. Kot da je bila njegova funkcija prav v tem, da omogoči projekte lastninjenja a la Zavarovalnica Triglav in podobne mahinacije, ne da bi jih zmotili kriminalisti???

In kaj trenutno počne ta nekoč prvi skrbnik slovenske policije? Prejšnji premier Janez Drnovšek ga je postavil na mesto generalnega sekretarja vlade. Eden nezamenljivih eldeesovcev; pred letom je bil glavni pogajalec za izbor in nakup pasje dragega vladnega letala, pa ga tudi medijsko razkritje teh v oblake bijočih stroškov ni spravilo ob funkcijo. Vlada je le užaljeno sklenila, da bo zaradi mrhovinarske javnosti kupila malo manjše letalce.

Veliko večji greh leži sicer na dušah slovenskih vlad 1945-1990. Komisija Petra Kovačiča-Peršina, ki se ukvarja z iskanjem in obeleževanjem skritih grobišč med in po vojni pobitih, je prišla do številk med 50 in 100 tisoč neznanih trupel, ki ležijo po Sloveniji. Brrrrrrrrrrrr! Kakšna mafijska država je bila ta Titova republika! Danes se čudimo nad Srbijo, kjer so v zadnjem letu pobili več deset politikov in znanih osebnosti, ne da bi našli njihove krvnike. V Sloveniji pa je skoraj 60 let ležalo pod cestami in v grapah zakopanih mrličev za večje mesto, pa vlade - ne le, da niso poiskale storilcev, niti pobitih niso poskušale identificirati, kaj šele locirati njihove grobove!

Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič ob delu komisije za ureditev grobišč že zapoveduje: "Ne moremo s tem zakonom, ne želimo pisati nove zgodovine." Kot da ni del slovenske zgodovine tudi dejstvo, da so komunistične vlade, ki so jih vodili od Borisa Kidriča pa do Dušana Šinigoja, grobove svojih zunajsodno pobitih političnih in vojaških nasprotnikov skrivale pred ljudstvom in svojci žrtev??? Vprašanje, ki se postavlja samo: zakaj zakon o grobiščih šele leta 2003 in ne že denimo leta 1975? Takrat je namreč Edvard Kocbek v reviji Zaliv in potem v Naših razgledih (NR) povedal, da je bil po vojni storjen množični poboj domobrancev. Njegovim besedam partijski vrh niti ni oporekal. Tone Fajfar mu je v NR takrat prostodušno odgovoril: "Predvsem ni šlo za nedolžne prisilne mobilizirance, ampak za krvoločno in zagrizeno vojsko, ki bi napravila še vse drugačne pokole, če bi ji uspelo zmagati." 28 let je potrebovala večinska slovenska politična zavest, da je sprejela osnovni civilizacijski postulat, da je dolžnost države, da poišče in obeleži grobove tudi mrtvih domobrancev in vseh drugih, ki so končali v vojnih in revolucionarnih vihrah. Vladajoča politična stranka LDS pa prek svojega parlamentarnega šefa še naprej baranta: sprejmemo, samo če obljubite, da zaradi tega ne bo zgodovina 1945-1990 izgubila na svojem lesku.

Veliko več kot lesk pa izgublja pitna voda. Ministrstvo za zdravje je javno sporočilo, da ljubljanska pitna voda presega zakonsko določeno mejno vrednost 0.1 mikrograma pesticidov na liter, obenem pa sprejelo odločbo, po kateri mestni vodovod lahko oskrbuje prebivalstvo tudi s tako onesnaženo pitno vodo. !!!???? Obenem pa je g. Aleš Hojs, namestnik direktorja VO-KA, izrekel šokanten podatek, da imajo za letošnjo obnovo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja namesto 11 milijard zagotovljeno le polovico! Naenkrat se je izkazalo, da mesto v preteklih letih ni vlagalo denarja v projekte neoporečne pitne vode!!! Vladavina LDS ob pomoči ZLSD je kupovala SIB banke, izdaja

nesmiselni časopis "Ljubljana", planira vzpenjače, medtem ko ji je bila skrb za zdravo vodo španska vas.

Perfidna sprega med podjetjem VO-KA in politiko se je pokazala pred zadnjimi županskimi volitvami, ko je VO-ka podelila listino prve skrbnice vode županji

Viktoriji Potočnik, zdaj pa se je izkazalo, da je pod njeno vladavino voda postala praktično nepitna.

Nova županja Danica Simšič je na volitvah paradirala s slogani o pitni vodi. Bo v mestnem proračunu postavila investicije v varovanje in distribucijo vodnih virov na osrednje mesto? - Za začetek bi lahko vpeljala navado, da na sestankih občinskih funkcionarjev in svetnikov strežejo le vodo iz vodovoda.