Pamflet / Bernard Nežmah: Oni mečejo slabo luč

Med časopisnimi objavami megalomanskih plač direktorjev javnih zavodov je ena posebej tolkla v oči - direktorja Pošte Slovenije. Znesek se je ustavil pri 2.096.728 tolarjih, kar je za dobrega pol milijona več od premierske plače, ali še enkrat več od vsote, ki jo dobi direktor Stanovanjskega sklada. Vsota, ki je spravila v zadrego celo ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja, ki je za teve kamere dejal, da bodo zadevo proučili. - ??? Ali to pomeni, da nadrejeni minister doslej sploh ni vedel, s kakšnimi denarci iz državnega proračuna nagrajujejo direktorja monopolnega podjetja?

Namesto relacij si velja tokrat ogledati facta bruta. Minister Gantar je visok funkcionar vladajoče LDS. Kdo pa načeluje državni pošti? - Mož po imenu Alfonz Podgorelec, ki ga je bila nekoč z iste funkcije odstavila Bajukova vlada. Ena tistih žrtev, ki je s svojim primerom dokazovala revolucionarno čistko tedanje pomladne vlade. In kdo je gospoda ponovno postavil na direktorski položaj? - LDS.

Je morda možakar znan kot apolitični strokovnjak za komunikacije? Nak, gospod Podgorelec je že leta lokalni funkcionar LDS!!!

Skratka, mehanizem vladanja LDS je tu nazoren: dokler je reč skrita pred javnostjo, mu ministrski kolega lepo požegna plačo bogu na višavah, ko znesek pristane v javnosti, pa se minister naredi nedolžno presenečenega.

Ta domačnost, ko vlada z izjemnimi prijemi nagrajuje svoje, se kaže tudi v primeru Gregor Golobič. Predsednik sveta LDS, ki ni bil nikoli v vladni službi, je najemnik velikega vladnega stanovanja. Zdaj je stvar postala groteskna, ko je vlada objavila razpis, da prodaja stanovanje z Golobičem vred. Tako kot so nekoč na kmetih prodajali hiše s starim stricem vred, ki je imel izgovorjen kot do konca živih dni. Kreatorja politike vladajoče stranke in filozofa Golobiča prodajajo s stanovanjem kot starega strica!???? S perfidnim obratom, da stari stric kupi stanovanje s samim seboj kot preužitkom. Ker je njegova najemna pogodba hendikep za prodajo, mu to omogoči, da stanovanje kupi bistveno ceneje kot stanejo prosta stanovanja na trgu.

Vratolomni dogodek je pojasnil sekretar vlade Mirko Bandelj, ki je vso zadevo pojasnil kot genialnost vlade. Držati Golobiča v subvencioniranem stanovanju se vladi ne splača, zato je stanovanje bolje prodati.

Neprepričljivo! Namreč isti sekretar Bandelj, ki zdaj kot skrbni finačnik bdi nad budžetom vlade, je pred meseci na hitro sprožil akcijo izgradnje hangarja za novo luksuzno letalo državnega vrha. In to z izjemno hitro potezo, s katero je prehitel najave finančnega ministra Dušana Mramorja, da bi vlada prodala to letalo. Bandljeva akrobacija je preprečila, da bi vlada zmanjšala budžetsko porabo za prodajno ceno aviona, namesto tega pa se bodo proračunski izdatki povečali še za hangar. Čeravno naj bi ga gradilo podjetje Letališče Ljubljana, je logično, da bo to za usluge garažiranja tako ali drugače vladi izstavilo račun.

Od kod je že prišel sekretar Bandelj? - Je eden funkcionarjev LDS, torej strankarski tovariš gospoda Golobiča.

Ob tem pa se razkazuje način delovanja Ropove vlade, ki je izpeljala individualni konkretni postopek, napisan na kožo enemu samemu državljanu Slovenije. Takorekoč Lex Columbae.

Primera Podgorelec in Golobič kažeta, da LDS uporablja vlado kot instrument za finančno pomoč svojim funkcionarjem.

Zato je naravnost smešno, da je kot predsednica mestne LDS odstopila Vika Potočnik. Kot da je bila prodaja banke SIB izključno njeno maslo, kot da njene akcije niso podprli vsi mestni svetniki vladajoče stranke?

Na črti SIB banka poteka razmejitev med vladajočima LDS in ZLSD. Slednja je na proslavi ob desetletnici svojega nastanka proklamirala svojo nedolžnost pri kolosalnih malverzacijah z denarjem ljubljanskih meščanov. Ta obletnica je sicer posebna maškarada. Institucije so namreč ponosne na svojo starost, na svoje starodavne temelje. Združena lista pa se postavlja kot ena najmlajših parlamentarnih strank, ki se je pojavila celo za Jelinčičevo Slovensko nacionalno stranko. Kaj je že nastalo leta 1993? - Naslednica nekdanje zveze komunistov, takrat ena močnejših parlamentarnih strank Stranka demokratične prenove se je združila s petimi žepnimi in propadajočimi strankami. Tako kot če bi se danes SLS združila s petorico vaških in čebelarskih zvez in zaradi tega spremenila ime v Združeno listo ljudskih strank. Popolni nonsens! Zakaj je torej leta 1993 močna SDP utopila svoje ime v ZLSD? Raison je bil en sam, da prekrije svojo kontinuiteto z Zvezo komunistov Slovenije!

Toda, ko se pojavi vprašanje o odstranitvi spomenika Borisu Kidriču, komunističnemu voditelju, ki je vodil Slovenijo v letih strahovlade takoj po drugi vojni, so prav politiki ZLSD tisti, ki takim zahtevam ostro nasprotujejo.

Nedosledno, odrečeš se imenu svoje strankarske predhodnice, ne pa vsebinam njene politike. Od ZLSD bi človek pričakoval, da bo praznovala 66-letnico ustanovitve KPS na Čebinah! Zato je gala proslava ob desetletnici le kameleonska predstava za množice.

Čeprav na samo politiko komunistične partije bolj od politikov ZLSD spominja predsednik LDS. Premier Tone Rop je na sedanje zahteve opozicije po neposrednih prenosih parlamentarnih sej odgovoril, kot da bi bil sredi bojnega polja. "Moj občutek je, da sploh ne gre za teh 6 zahtev, ampak da se želi ustvariti negativno politično atmosfero, ki bi metala slabo luč na vlado koalicijo in na vlado."

Gesta popolne diskreditacije političnih nasprotnikov iz vrst SDS in NSi, ki jih ne jemlje več kot sogovornike oz. tekmece, temveč jih predstavlja v partijskem jeziku Edvarda Kardelja in tovariša Tita. Voditelja KPJ sta namreč politike meščanskih strank opisovala, češ da njim sploh ne gre za demokracijo ali splošno dobrobit, temveč počnejo vse, da bi očrnili ljudsko oblast. Filozofija premiera Ropa se torej glasi: opozicija je tu samo zato, da bi nagajala dobri vladi, da bi preslepila ljudstvo, da bi to več ne videlo uspehov vladajoče politike!

Ko bi bili v letu 1945, bi samo še pričakovali dan, ko bo premier Rop potegnil naslednjo potezo in zakonsko prepovedal vse opozicijske stranke, ki si drznejo izrekati politične zahteve. - Eeeeh, preveč nategnjena prispodoba.

O.K., bivamo torej v letu 2003, predsednik vlade pa je začel uporabljati boljševistični besednjak.