pamflet / Bernard Nežmah: Med kolonializmom in soglasjem

Potem ko smo bili navajeni strankarskih kongresov, kjer zmaga Rop pred Ropom, Janša nad Janšo, Pahor nad anonimusom, smo dočakali volitve Desusa, kjer je medijsko zasmehovani Karl Erjavec premagal dva močna protikandidata. Ta svežina upokojencev pa se ni izčrpala v troboju, zakaj teve posnetki so nam kazali ognjevite spopade med posameznimi delegati. Skratka, utelešenje demokratičnosti se je dogodilo v žepni stranki. Desus, ki je še nekaj let nazaj figuriral le kot satelitska stranka LDS, je demonstriral zgled tovariške konfrontacije idej in programov. Kongres Desusa je tako širil vtis, da tekmeci tekmujejo med seboj, da pa na koncu poraženi vseeno podprejo zmagovalca. In da zmagovalec ni ta, ki zmaga z 99% proti trem vzdržanim. Skratka, da je politika princip izbire med več kandidati, kjer ni slabih ali slamnatih protikandidatov.