9. 4. 2006 | Mladina 14 |
Bitka za odškodnine in privilegije
Dva zakona azbestni in o vojnih veteranih
© Tomo Lavrič
Parlament je sprejel azbestni zakon, zoper katerega je odločno protestirala LDS. Zakon bo uredil plačevanje odškodnin delavcem v azbestni industriji, ne pa okoliškim prebivalcem, ki so zboleli za azbestozo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 4. 2006 | Mladina 14 |
© Tomo Lavrič
Parlament je sprejel azbestni zakon, zoper katerega je odločno protestirala LDS. Zakon bo uredil plačevanje odškodnin delavcem v azbestni industriji, ne pa okoliškim prebivalcem, ki so zboleli za azbestozo.
Ustava v 72. členu pravi, da "ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja in da država skrbi za zdravo življenjsko okolje". Dejansko Ustava ne dela razlik med zaposlenimi v tovarnah in prebivalci istih krajev. Država je dolžna prebivalstvu zagotoviti zdravo okolje in z zakoni onemogočiti podjetja, da bi z nevarnimi emisijami usodno uničevala zdravje živih bitij.
Tu ni dilem. In zato velja pritrditi ostrosti poslanca LDS Ljuba Germiča, ki pravi, da je za LDS nesprejemljiva delitev na delavce azbestnih podjetij in okoljsko prebivalstvo.
Toda, od kod je priletel ta zakon? Si ga je res izmislila SDS s svojimi partnerji?
Spoznanje o nevarnosti azbesta se ni pojavilo v času Janševe vlade, ampak veliko poprej. Leta 2001 je Drnovškova LDS vlada sprejela zakon o izplačilu odškodnine za delavce v tovarni azbesta.
Kako za vraga, da tedaj poslanci LDS niso protestirali zoper lastno vlado, ki v zakonu ni omenjala okoljskega prebivalstva???
Takrat kot sedaj je isti azbest uničeval zdravje znotraj tovarne Salonit kot tudi v bližnji okolici.
Poslanec Ljubo Germič je že tedaj sedel v poslanskih klopeh, a tedaj njegova stranka na oblasti ni videla problematičnosti, da zakon velja samo za zaposlene delavce v tovarni. Še več, to je bil eden najbolj ciničnih zakonov. Dve leti po sprejemu zakona so se bolniki z azbestozo protestno organizirali v društvo.
Zakaj, ko pa jim je vlada LDS izglasovala zakon, ki jim bo vsaj denarno pomagal? Jeseni 2003, v času premiera Antona Ropa, je morala posredovati celo parlamentarna komisija za peticije z zahtevo, da naj vlada vendarle začne izplačevati odškodnine nesrečnim bolnikom. Vlada LDS + SD je namreč leta 2001 sprejela zakon, ki ga nadaljnji dve leti sploh ni izvrševala!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Vlada LDS + SD je leta 2001 sprejela zakon, ki je diskriminiral okoljsko prebivalstvo!
Danes pa sta opozicijski LDS in SD veliki borki za bolnike z azbestozo. - ????? Poslanec LDS Milan Cvikl biča ignoranco sedanje vlade s primero, kako stiskaška je do azbestoznikov, medtem ko radodarno meče stotine milijonov v prenovo premierskih prostorov.
Zevs bi treščil vanj strelico, ko bi nad Slovenijo bdeli grški bogovi. Ljubljanska oblast, ki jo že dekado vodita isti LDS in SD, iz proračuna financira hochštaplersko vzpenjačo, ne pa sistematični projekt čimprejšnje zamenjave azbestnih cevi, po katerih se pretaka pitna voda ljubljanskega vodovoda.
Ko sta LDS in SD v opoziciji, o istih stvareh govorita diametralno drugače, kot takrat, ko sta na oblasti.
Kaj pa koalicija SDS-NSi-SLS-Desus? Če je sprejela novi azbestni zakon za obolele delavce, je samo po sebi pozitivno. Če pa v bližnji prihodnosti ne bo uzakonila pomoči tudi za bolnike z azbestozo iz soseščine azbestnih baz, bo nekredibilna.
Sočasno je namreč sprejela zakon o vojnih veteranih, ki je izničil privilegiran položaj društev NOB. V imenu enakosti je izenačila status partizanov z veterani vojne za Slovenijo in z drugimi veteranskimi združenji.
Pri tem ni tako neverjetno, da so ukinili zakon o financiranju zveze borcev NOB, ampak to, da je ta segregacijski zakon veljal celih 16 let. Razumljivo je, da država ceni patriotizem partizanskega upora zoper okupatorje in starim veteranom podeljuje nekaj materialnih ugodnosti. Toda zveza borcev je bila organizacija zunaj sistema. V časih, ko v državi ni bilo dovoljenih političnih strank, je bila ob zvezi komunistov najmočnejša organizacija, ki je od leta 1945 pa do konca Jugoslavije krojila politična in gospodarska vprašanja. Segala je v vse pore družbenega življenja, še konec osemdesetih je bilo celo v proceduri za imenovanje glavnega urednika "Mladine" potrebno soglasje zveze borcev!!!?
Slab mesec pred prvimi svobodnimi parlamentarnimi volitvami je nekdanja skupščina očitno v strahu pred Demosom na hitro sprejela poseben zakon o financiranju zveze borcev - 16. marca 1990. In poslanec LDS Aleš Gulič hladnokrvno pripoveduje, kako je ukinitev tega zakona neupravičena poteza! Kako ni pravično, da država na enak način sofinancira različne veteranske organizacije!!? Da organizacijo, ki je bila 65 let privilegirana, postavi kot enako med enakimi???
Argument proti je ta, da zveza borcev neguje antifašizem. Kot da bi živeli na Luni! Saj je vsa moderna Evropa utemeljena na antifašizmu; antifašizem pač ni ekskluzivna domena partizanskih društev.
Vendar pa, če je država finančno ženerozna do različnih veteranskih organizacij, je v oči bodeče, da je po drugi strani tako zadržana do plačila odškodnin za azbestoznike.