pamflet / Bernard Nežmah: Refleksna misel

Ko se je po medijih razširila vest, da je zdravnik Tine Velikonja v reviji Zaveza objavil zdravniške podatke o zdravstvenem stanju predsednika Janeza Drnovška in evroposlanca Lojzeta Peterleta z napovedjo, da ju kmalu čaka smrt, če se bosta zdravila po alternativnih metodah, se je usula salva očitkov nad njegovim nemoralnim dejanjem. Od predlogov za odvzem zdravniške licence do jeze ombudsmana, ki je pozval javnega tožilca k pregonu. Mož je namreč nedopustno razkrival intimo drugih.

Njegovo pisanje je seveda travmatično, zlahka se pretvorimo v kožo človeka, ki zgrožen v časopisu prebere, da bo čez leto ali dve umrl. Nedvomno grob poseg v intimo. In kršitev kulturnega bontona, da se ne govori o času smrti drugih. Pač v Prešernovem duhu: ne veš, kdaj so odprta vrata groba.

Toda, ali je dr. Velikonja pisal o telesnem počutju upokojenega predsednika Milana Kučana in mu odmeril pot življenja? Ne. A kaj ima to z Drnovškom in Peterletom? Ako bi revija Zaveza objavila podoben članek o bivšem predsedniku, bi razkrivala intimne podatke o politiku, ki časopisom nikoli ni podrobno pripovedoval o svojem zdravju. Tam, bi bila ostrost reakcije zoper pisca povsem na mestu.

Kaj je namreč storil zdravnik Velikonja? - Po njemu dostopnih podatkih je ocenil zdravstveno stanje dveh politikov in zaključil, da bosta brez pomoči klasične medicine kmalu pokopana. Toda, ali so bili podatki o njunih boleznih doslej intimni?

Alojz Peterle je doživel drugo politično pomlad, potem ko je v seriji pogovorov za medije razkrival svojo borbo z rakom in hvalil uspehe, ki jih je dosegel. Janez Drnovšek je osnoval celo politično gibanje na osnovi alternativnih poti do zdravja, ob tem da že leta pripoveduje o svoji bolezni in nje zdravljenju.

Oba sta svojo zasebnost, svoje zdravje ponudila javnosti na vpogled, Oba sta svoje zdravje postavila na raven političnega, s čimer sta požela simpatije in popularnost. Ni bilo politikov, ki bi tolikokrat pripovedovala o svojem zdravju kot onadva.

Toda, ali je bila ta govorica zdravstvena ali politična?

Kdo je najbolj kompetenten, da pove, kakšnega zdravja je človek? Kadar menedžerja zanima, kako je pri močeh, bo takoj odhitel v medicinski center na menedžerski pregled, kjer se bo podvrgel sodnim medicinskim aparaturam, na koncu pa bo zbrano in vdano poslušal mnenje zdravnika, kaj mu preti, kaj mu je početi in kaj ne. To je tako hudičevo resna stvar, da so si direktorji v direktorskih pogodbah eden za drugim izborili pravico do rednih menedžerskih pregledov.

Skratka, v primerih politikov je to njihov zdravnik, ki lahko na politikovo željo razkrije zdravstveno stanje pacienta. Samo on lahko kaj merodajno pove. S Peterletom in Drnovškom je resda drugače, ker klasični medicini ne zaupata, konec koncev je to njuna pravica. Vendar pa bi tedaj pričakovali, da bo o njuni šokantni ozdravitvi spregovoril zdravilec, ki sta mu zaupala in katerega metodam in nasvetom sta se podvrgla.

Njuna prezentacija bolezenskega boja je bila sicer osebna, a ker sta aktivna politika, je dobila status političnega.

In Velikonja? Kakšno težo ima njegova diagnoza? - Vsekakor trenutek, da se na njegov članek oglasi kdo izmed Peterletovih in Drnovških zdravstvenih gurujev!

Za razliko od splošne klime medijskega moraliziranja nad nedopustnim pisanem v reviji, ki je nihče od moralizatorjev niti odprl ni, je simpatično odreagiral državni predsednik, ki je na svoji zasebni spletni strani grobo diagnozo kračine svojega življenja vrnil s sarkastično puščico zoper zdravnika Velikonjo: obskurni zdravnik v obskurnem časopisu, lahko da njega kmalu Bog pokliče na zagovor.

V domu na vrhu gore, ki je na Slovenskem najbližja Bogu, so postavili spominsko ploščo kardinalu Alojziju Stepincu, ob obletnici njegovega vzpona na Triglav. Nič usodnega, še en slavilni kamen več.

Nak, pravo tirado je uprizorila LDS in njena akademija, češ, da gre za sramotno dejanje kolaboranta in oprode ustaškega režima.

Katerega avgusta smo? V letu 1986, da ne karikiramo z letom 1957?

Se je za LDS čas ustavil pred 20 leti in še vedno resnice titoističenega režima prodaja kot čisto zlato? Na Hrvaškem celo levo usmerjen stranke v kardinalu Stepincu ne vidijo fašista, celo židovski intelektualci, kot je prof. Ivo Goldstein, ne pišejo, da je podpiral ustaštvo v njegovih zločinskih dimenzijah in da je bil zločinec. Njihova zadržana ocena je, da ravno za svetnika pa res ni primeren.

Morda bi vrh LDS počasi že lahko pogledal na uro.

Usodni socialni spor bijejo namreč sindikalisti z gospodarsko zbornico, ki kani nonšalantno ukiniti pravico do plačanega časa za malico!???? Kaj pa menedžerji? Ali oni ne malicajo v službenem času, da ne omenjamo plačanih poslovnih kosil po najboljših gostilnah? Ali GZS ukinja tudi pravico menedžmenta do plačanega časa za malico? Seveda ne, kateri vratar bi pa zgrabil direktorja za vrat, ko bi ga zagledal na prigrizku, in mu zagrozil z disciplinsko komisijo?

Zato je degutantno sploh poslušati o ukinitvi pravice do plačanega časa delavskih malic, ki naj bi Slovenijo naredilo za gospodarski čudež. Če to ni tema, v kateri se prepozna LDS, pa so sindikalni voditelji nerazumljivo tolerantni, ko mirne duše sodelujejo v pogovorih, kjer jim jemljejo osnovne delavske pravice!

Dve najbolj odmevni in bučni reakciji medijev sta zadeli članek v reviji, ki ga razen njenih abonentov in predsednika države ni nihče prebral, in spominsko tablo, ki je prav tako skorajda nihče ni videl. Ko pa so isti mediji razširili vest, da je višje mariborsko sodišče oprostilo osumljene napadalce na novinarja Petka, je deželo zajelo sramežljivo nelagodje. Edino ogorčenje je pokazal pretepeni Miro Petek in nekaj nejevolje nekdanji prvi policaj Marko Pogorevc, ki je dejal, da je policija vsekakor našla in zaprla prave napadalce.

Nobenega ostrega odziva ali poziva tožilstvu, da naj razišče, kdo na sodišču je sodbo razkril medijem, preden so jo poslali prizadetim. Nikakršne kritike na sodni proces, katerega ena izmed značilnosti je bila, da so priče diskvalificirali, češ da je bila ena nekdanje dekle obdolženega pretepača, spet drugi, da je imel tudi sam kriminalno preteklost. Pri Zevsu! Kdo pa naj bo bližnji poznavalec ljudi, ki se gibljejo prek roba zakona, če ne tisti, ki so jim podobni ali so jim človeško blizu!!!!!!!?? Ali naj bo kredibilna priča vaškemu nasilnežu violinist v radijskem orkestru, bogaboječa ženica ali uslužbenec v uradu varuha človekovih pravic???

Slovenska patologija moraliziranja, ko jo razganja od pravičništva, če politik doživi grobo ost v srce svoje intime, ko se razhudi, če je deležen kančka slave mož, ki je bil v Titovih časih demoniziran, ki pa brez sramu obmolkne, ko sodišče sporoči svojo oprostilno sodbo v zadevi, ko so plačani pretepači s kiji skoraj do smrti pobili novinarja.