Odstopil je Zoran Janković

Po dobrem tednu si lahko zadevo ogledamo iz perspektive hladnega razuma. Kaj je pravzaprav storil poslanec in župan SDS? V medijih se je pojavil v moralno spotakljivi zgodbi, protikorupcijskemu direktorju Dragu Kosu ni prijavil dveh stanovanj in v dohodninsko napoved ni vpisal zaslužka od najemnine za oddano stanovanje.

Če se prepiraš s podnajemnico o seksualnih pustolovščinah ter letaš za novinarji tabloida, ki sredi dneva vstopijo v tvoje stanovanje, resda ni zgled posebnih vrlin, a tudi ne spada med družbi nevarne prekrške. Bistveno manj, kot če se voziš po cesti z več kot 2 promila alkohola v krvi, kot je nekoč počel eden prvakov LDS Tone Anderlič.

Če ne prijaviš protikorupcijski službi dveh stanovanj, kaže na nespoštovanje postave, vendar samo po sebi ne govori, da si prišel do njih protizakonito.

Zaslužek od najemnine za leto 2005 je vpleteni Rupar zanikal rekoč, da je podnajemnica začela plačevati šele z letom 2006, tako da bi strogo pravno gledano, zaenkrat ne mogli reči, da apriori laže, vsaj dokler se mu pravno tega ne dokaže.

Rupar bi torej lahko vztrajal pri svoji zgodbi in poslanski funkciji, vendar bi ga mediji dnevno bombardirali s svojimi evidencami, kar bi vrglo v sumljivo luč njegovo stranko SDS, ki proklamira etični kodeks poslancev.

Vztrajal je Aurelio Juri, navkljub evidentnemu dejstvu, da je svoje swingerske seanse dogovarjal s službenega telefona, ki ga plačujejo davkoplačevalci. Reč je minorna, tudi vsotice so bile pičle, toda medijska vztrajnost je bila v tem primeru le hipna. Navsezadnje, lahko bi imeli ureditev, po kateri bi poslancem pripadala pravica tudi do stroškov za kurtizane.

Predvsem pa ta primerjava, ki se ponuja sam po sebi, v resnici nima globljega smisla, saj v sodobni libertini svet prinaša norme svetniškega življenja. Poslanci in ljudje nasploh pač niso svetniki.

Ruparjevo zadevo velja premeriti z večjimi prestopki. Recimo, da bi župan Rupar z županskim budžetom plačeval podjetje svojih otrok, ki bi ga izbral brez javnega razpisa. Ako bi se razkrilo kaj takega, javnost definitivno ne bi imela nobenega razumevanja!

In zdaj premerimo zadevo Rupar z zadevo županskega kandidata Zorana Jankovića. Nekdanji šef Mercatorja je kot dobavitelja jugoslovanskih prehrambenih izdelkov izbral podjetje svojega sina. Zakaj? Da bi na police trgovin pripeljal sladkarije, ki jih prej ni bilo? Nak, poprej sta isto robo prodajali podjetji ACB Trgovina in Marketing Trzin. Se je torej ponudil Janković-sin, da bi iste izdelke prodajal po občutno nižjih cenah? In se je potem Janković-oče odločil, da bo zamenjal dobavitelja s cenejšim? Nikakor, osnutek revizorskega poročila pravi, da je Janković-sin prodajal po približno istih cenah.

Toda, argumenti in detajli so tu odveč, saj sam Zoran Janković ne osporava dejstev, pravi le, da je to normalno in nesporno, saj naj bi mu nadzorni svet dal bianco karto, da lahko vodi Mercator tako, da njegovo poslovanje preprede s storitvami njegovih družinskih podjetij.

Nenavadna poslovnost. Direktor podjetja, ki ima možnost samosvojega izbiranja poslovnih partnerjev, v veliki meri izkoristi direktorski položaj zato, da omogoči svojim družinskim podjetjem privilegirano sodelovanje, prek katerega lepo obogatijo. -?????

Ob politični demokraciji velja še načelo tržne demokracije, ki pomeni, da tako kot lahko vse različne stranke pod istimi pogoji sodelujejo v bitki za volitvah, to počnejo tudi podjetja, ki na svobodnem trgu med seboj konkurirajo za iste posle.

Gospod Janković uteleša klasični primer nedemokratičnega poslovnega nepotista.

Ko smo torej izvedeli za del revizijskih poročil, ali je Zoran Janković odstopil od županske kandidature? Ne, glavna medijska tema niso vsebine malverzacij, temveč vprašanje, ali je bilo korektno te rezultate objaviti v času predvolilne kampanje!????

Kdaj za Božjo voljo pa, če ne sedaj?

A v dani situaciji preseneča molk LDS. Stranka, ki je pozvala premiera Janeza Janšo, da sestopi s plakatov, na katerih se je slikal z županskim kandidatom Ruparjem, ni pozvala svojih volilcev, da naj ne glasujejo za Jankovića, kaj šele, da bi Jelko Kacin v javni izjavi pozval kandidata Jankovića, da se umakne iz županske bitke. Če je njen županski kandidat res Jožef Kunič, bi bilo ja logično, da udarijo po njegovem tekmecu!

So sporna početja Pavleta Ruparja resen družbeni problem, medtem ko je nepotizem Zorana Jankovića bagatela???????????

Stranka SDS, ki podpira Franceta Arharja, vseskozi kritizira njegovega oponenta Jankovića. Zakaj drugi molčijo?

Recimo stranka socialnih demokratov, katere kandidatka županja Danica Simšič po anketah drži tretje mesto, ki ji ne napoveduje niti potencialnega vstopa v drugi krog. Če socialni demokrati želijo uspeh, bi bilo več kot samoumevno, da z vsemi kanoni ustrelijo po "neodvisnemu" nepotistu. Od kod takšna samouničujoča korektnost?

Odgovor je očitno ta, da tako LDS kot SD ne protažirata svojih kandidatov, ampak se obnašata, kot da je gospod Janković v resnici njun kandidat!

Tudi prav, toda ljubljanske županske volitve so potem navadna maškarada, saj LDS in SD pred volilci skrivata svojo izbiro, namesto da bi pred volitvami podprla kot svojega izbranca Zorana Jankovića.