15. 2. 2008 | Mladina 6 |
V zavetju pred spopadi
Interpelacija, identiteta stranke in vojska
© Tomo Lavrič
Posebej priljubljena vrsta političnega spopada je interpelacija Po definiciji je to poskus opozicije, da v parlamentu izglasuje odstavitev napadenega ministra. Zadnja interpelacija zoper policijskega ministra Dragotina Mateja pa je bila zastavljena kot politična ocena ministra. Očitali so mu odgovornost za tragedije v diskotekah Lipa in Global, za pregon Strojanovih iz Ambrusa, za prostogibajoči status morilca Pluta, izjavo kriminalista Jamnika v zadevi ovadbe Mitje Ribičiča zaradi suma povojnih pobojev, ki jo je izrekel ekskluzivno za nacionalko, namesto da bi jo izrekel na tiskovni konferenci, zmanjšanje prometne varnosti na cestah in še serijo drugih zadev. Poslanci Zaresa, LDS in SD so nizali svoje filipike eden za drugim, potem pa so jim odgovarjali poslanci koalicije, ki so kajpak hvalili delo policijskega ministra. V razvneti metaforiki smo slišali celo koalicijskega poslanca v obrambo ministra Mateja, ki da je v podobnem položaju kot obsojenci na Dahavskih procesih, ki spada med antologijske nesmisle, kot pred letom prispodoba, da je stanje v aktualnih medijih takšno, kot je bilo po odstavitvi Đilasa.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 2. 2008 | Mladina 6 |
© Tomo Lavrič
Posebej priljubljena vrsta političnega spopada je interpelacija Po definiciji je to poskus opozicije, da v parlamentu izglasuje odstavitev napadenega ministra. Zadnja interpelacija zoper policijskega ministra Dragotina Mateja pa je bila zastavljena kot politična ocena ministra. Očitali so mu odgovornost za tragedije v diskotekah Lipa in Global, za pregon Strojanovih iz Ambrusa, za prostogibajoči status morilca Pluta, izjavo kriminalista Jamnika v zadevi ovadbe Mitje Ribičiča zaradi suma povojnih pobojev, ki jo je izrekel ekskluzivno za nacionalko, namesto da bi jo izrekel na tiskovni konferenci, zmanjšanje prometne varnosti na cestah in še serijo drugih zadev. Poslanci Zaresa, LDS in SD so nizali svoje filipike eden za drugim, potem pa so jim odgovarjali poslanci koalicije, ki so kajpak hvalili delo policijskega ministra. V razvneti metaforiki smo slišali celo koalicijskega poslanca v obrambo ministra Mateja, ki da je v podobnem položaju kot obsojenci na Dahavskih procesih, ki spada med antologijske nesmisle, kot pred letom prispodoba, da je stanje v aktualnih medijih takšno, kot je bilo po odstavitvi Đilasa.
Značilnost interpelacij postaja njihova neuspešnost, saj opoziciji ne uspe doseči padec ministrov, namesto tega pa se interpelacija spreminja v odprti dan kritiziranja interpeliranega ministra. Seveda to ni sporno, opozicija ima pravico do tega instrumenta, vendar pa je nenavadno, da si sama lomi potencialno ost. V zadnji interpelaciji smo tako poslušali o starih dogodkih izpred dveh in več let, že napol pozabljeni grehi in očitki so bili spet na enotnem pladnju. Ob taki kanonadi, ki strelja v vse smeri, koalicijski poslanci zlahka najdejo protigovore, v katerih izpostavljajo uspešnost ministra, medtem ko lahko sam minister Mate s preudarnim in racionalnim govorom interpelacijo izkoristi celo sebi v prid.
Tako izpeljana interpelacija je v resnici antiinterpelacija. Dobro zastavljena interpelacija bo ozko poantirana na eno samo zadevo, njen namen in parlamentarna predstavitev pa bo v prvi vrsti poskušala med večinskimi poslanci prepričati vsaj peščico, da pritrdi opoziciji in tako omogoči zrušitev ministra.
Seveda bo odgovor opozicije, da je to nemogoče, da ima vladajoča koalicija trdno zavezo, da v vsakem primeru podpre ministra. Toda če opozicija namesto kritik vse povprek izpostavi eno, ki jo uspe predstaviti kot splošni problem, bo spravila v zagato koalicijske poslance. Če z evidencami posalanci opozicije prepričajo velik del javnosti, bodo vladni poslanci v zagati za svoj imidž, saj bi delovali le kot glasovalna mašina, zato v takšnih okoliščinah lahko nastane interpelaciji naklonjena atmosfera.
Toda, zgled Mateja je popolnoma nasproten. Ko poslanec Pavle Gantar po več kot letu znova odpre temo Strojanov in to v času, ko so se sami Strojani že pomirili z državo, je to larpurlartistično politiziranje. Še več, celo izraba Strojanovih za politični spopad med strankami.
Medtem so Strojani z državo sklenili finančno izredno ugodno pogodbo, ki jo lahko razumemo kot implicitni odpustek državnih struktur zaradi deportacija iz Ambrusa. Zadeva je torej kot taka razrešena. Oblast je poravnala svoj moralni dolg. Razen za poslance LDS, Zares in SD, ki delujejo, kot da jim najbolj ustrezajo nikoli končane zgodbe Strojanov, saj imajo tako neprestano municijo za napade na vlado. Zadeva zares postane paradoksalna, ko se izkaže, da tu sploh ne gre več za stvar samo, torej za usodo Strojanov, ampak le za njihovo politično instrumentalizacijo.
Zadnje ankete javnega mnenja so zabeležile fiasco LDS, ki je z drugega mesta še pred dobrim letom, padla na tretje za SD, potem na četrto za SNS in sedaj že na peto za SLS. V tem tempu bo do volitev stranka izpadla iz parlamenta. Liberalni demokrati so ohranili samo še aparat in moštvo, medtem pa ni več teme, ki bi jo še ekskluzivno zastopali. Vse vrednote in ideje, ki jih širi LDS, najdemo bodisi v SD bodisi v Zares.
Zares, ki na državni ravni deluje kot razumni kritik vlade zaradi inflacije, se v ljubljanski mestni politiki obnaša kot četica upogljivih svetniških podpornikov na Jankovićevi listi, ki je podprla celo krepko povečanje cen vrtcev. Celotna mestna opozicija, od SDS, zelenih tja do SD in LDS je nasprotovala politiki župana Jankovića, ki zdaj dobesedno odira starše vrtčevskih otrok. Štirje mestni svetniki Zaresa na čelu z Romanom Jakičem pa vdano podpirajo samopašnost župana, ki mu je njegovo glasilo Ljubljana v zadnji številki posvetilo celo predstavitev njegove knjižne biografije.
Tu preseneča anemičnost LDS. Ta stranka takoj skliče tiskovno konferenco, ko njenemu članu preiskovalna skupina na ministrstvu za zunanje zadeve zapleni službeni računalnik, nismo pa še dočakali, da bi vrh politikov LDS spregovoril na tiskovni konferenci o avtoritarnih postopkih ljubljanskega župana. Kot da so pozabili, da so glasniki liberalnih idej. Njihov miselni horizont ne seže več prek maksime: kdor je proti Janši, je naš zaveznik! V tem tempu bodo na političnem prizorišču ostali samo še zavezniki LDS, medtem ko se bo ostanek LDS čez nekaj let v maniri stranke AS samo še priključil svojim starim zaveznikom.
Na bojišču pa človek pričakuje predvsem vojake. Toda zadnja vest iz Bruslja je bila osupljiva. Predstavnica Amnesty International za Afriko Tawanda Hondora je zaradi množičnega pobijanja civilistov v Čadu in eksodusa več deset tisoč prebivalcev poslala apel EU, da naj jim pošlje vojaške sile, da zaščitijo njihova življenja.
In kaj stori vrh mogočne EU, ki lepe procente svojega BDP namenja za moderno oborožitev in razvoj vojske? Stalni predstavniki držav članic pri Evropski uniji so ocenili, da so razmere v Čadu preveč nevarne za njihove vojake in so zaenkrat ustavili načrtovane vojaške operacije v Čadu.
Z vojsko bodo torej intervenirali in začeli reševati življenja nemočnih civilistov, ki jih pobijajo vse mogoče milice, šele takrat, ko bo položaj v državi bolj miren, ko ne bo več nevarnosti za vojake!????????????
In stranke na Slovenskem? - Nobena se ne zavzema za vojaške intervencije EU v humanitarnih katastrofah, nobena ne predlaga drastičnega znižanja obrambnega proračuna. V tej točki so popolnoma usklajene.