Verodostojnost številk

Spoštovanemu bralstvu že toliko časa nisem sitnaril z matematiko in številkami, da so mi ustrezni nagoni skorajda zakrneli. Ker še nisem prav blizu pokojnini in bi utegnil tovrstne spretnosti še kdaj potrebovati, je čas za malo osvežitveno vajo in lotil se je bom čisto brez zavor.

Tule me je malo zaskrbelo, da se z repom prejšnjega stavka izpostavljam tožbi zaradi kršitve avtorskih pravic znanega gospoda, ki se je nekoč domislil, da je vsaka kombinacija dveh ali več besed, ki mu pride na misel, donesek k svetovni kulturni dediščini in potemtakem zasluži avtorsko zaščito. Po tej logiki seveda grozi tožba tudi dr. Ruglju, ko javno govori o seksu brez zavor. Dandanašnji je treba paziti, kaj rečeš ali napišeš. (Kakopak, bi pripomnila prijateljica, saj imamo demokracijo!) Zlasti pa napišeš, kajti zdi se, da povedano, zaigrano, ... kmalu ne bo nič več vredno. Obličnost svoje vrste torej. Logika, ki bo skavte odvadila pripovedovati, da "predvsem delijo plamen" (DELO, 02.03.2001), ampak bo poudarek na sveči. Če je res, da na (pri?) nekem ministrstvu deluje skupina komandosov za zatiranje avtorskih honorarjev, koloradskega hrošča in drugih zajedavcev narodnogospodarskega telesa, se bodo takšne ohlapne definiranosti avtorskih del zagotovo hitro razčistile. Pa bo mir. Kajti vse, kar potrebujemo, je jasna razmejitev, ostra meja med "da" in "ne", ki se ne bo spreminjala v odvisnosti od tega, kateri davčni urad je pristojen za oceno posameznega primera in kateri konkretni inšpektor je prišel na obisk. (O tem, kako inteligentno bo meja dejansko postavljena, v tem trenutku niti ne želim razmišljati, ker sem se odločil, da bom danes pozitivno seval.)

V naši narodni usodi je torej postavljanje mej. Navzven in navznoter. Zdi se, da je razslojevanje na paroma tuje podmnožice celo osnovna sociološka zakonitost. V Sloveniji sta to povečini kar "podmnožica A" (ali ljubkovalno "naši") in "podmnožica B" (alias "satani"). Dobro, nekaj (in na srečo vedno več, bi si drznil zapisati) se nas je do zdaj trudilo - o ne, prijatelji, ne bom napisal "iskati tretjo pot", če ste to mislili! - biti ne eno ne drugo, pa nas je nenadoma doletela uničujoča kritika Džej Pija, da se "izogibamo odgovornosti in jasnim opredelitvam". Morda ima mož celo prav, saj se še "tazaresni" slavisti ubogljivo delijo med literaturnike in jezikoslovnike, da se lahko malo prijateljsko zbadajo, pa malo bolj zares špikajo, pa ... Znotraj vsake podmnožice se delitev seveda nadaljuje in binarna drevesa se veselo vejijo ... ni čudno, da jih je profesor Toporišič že pred tridesetimi leti risal svojim študentom. - Če se to dogaja na prvi pogled od znotraj dovolj homogeni in od zunaj ogroženi skupini, kako se ne bi Slovencem kot celoti, ki že skoraj deset let pogrešamo zaresnega zunanjega sovražnika? Seveda potem obe osnovni podmnožici razvijata lastni materialni in intelektualni infrastrukturi, vsaka svojim dičnim udom podeljuje neke nagrade in priznanja. Videnje z drugega brega je vedno, se razume, narejeno z zrcalno optiko: ko množica A kliče "Vivat!", "satani" govorijo o dodelitvi "Reda velikega pastirja belih mišk". In obratno, da ne bo zamere.

Eden od razlogov, ki takšno stanje ohranjajo in ga kvečjemu še poslabšujejo, je (ne)verodostojnost številk, na katerih vsak zase gradimo svoja prepričanja. V informatiki in sorodnih vedah je že dolgo jasno, da podatek kot nevtralna in od opazovalca neodvisna kategorija komajda še obstaja, ampak se takoj začne njegova transformacija v informacijo, ki je osnova za posledično oblikovanje vrednostnih sodb. To je dejstvo, ki ga ni mogoče izbrisati, lahko pa njegove posledice (če to sploh želimo?) nekoliko omilimo, če so vsaj osnovne kategorije enolično definirane in če se ne "žogamo s številkami".

Samo zgled. Država letos ne najde cekinov za izvedbo popisa prebivalstva. Za moj okus, ki ljubi red in enake razmike v času, je to katastrofalen signal v okolje, ampak mojstri pravijo, da ni nič hudega. "Eno leto pri tem ne pomeni nič. Veste, kaj naredite? Daste vse na enajsto potenco in korenite z deset!" (DELO, 01.03.2001, naslovnica) Meni se že nekaj sanja, kaj je bilo mišljeno, ampak je že tako, da se vedno najde kdo, ki dobesedno prebere. Zlasti "vse". Če gre za popis prebivalstva, je število prebivalcev prvi kandidat za uporabo algoritma. Recimo, da bi nas letos našteli okrogla 2 milijona. Po opisani logiki ("na enajsto, pa korenimo z deset") nas bodo prihodnje leto našli 143547 več. "Opa!", se je razveselil del občestva, "bomo pa dobro pritisnili v naslednjih mesecih." Ženske so se najprej malo zgražale ob mačističnem glagolu, potem pa so se raznežile ob misli na dobrih 7 % letnega prirastka. "Opa!", so zatulili nacionalci, "to fizično ni mogoče, gotovo bomo spet uvažali živo silo!" Pa je šlo tako naprej in nazaj po Butalah, da se nikoli ni končalo.

Zato pa smo 1. marca stopili v obdobje efektivne obrestne mere, sintetičnega kazalnika cene denarja, v katerem so izkazana vse bremena, ki čakajo posojilojemalca na področju potrošniških kreditov. Lep dosežek pri zagotavljanju transparentnosti na področju, ki je zanimivo še za bistveno širši krog ljudi kot uradna statistika ... če bo le nadzor v relativnem pomanjkanju usposobljenih inšpektorjev najprej usmerjen tja, kjer je najbolj potreben (k ponudnikom na sivem trgu denarja), ne pa tja (čeprav vsekakor tudi tja!), kjer je zaradi že zagotovljene informacijske podpore zagotovo najlažji, torej v banke. Morda bomo lahko vsaj za eno področje poenoteno rekli, da smo dosegli "verodostojnost številk"?