Izobrazba, toleranca, terorizem

Ni prav hvaležen posel, primakniti svoj piskrček k tako pregreti in prežvečeni temi, kot so dogodki 11. septembra in vse, kar je (bo) sledilo. Vendar so vtisi preživi, da bi se lahko temu povsem odrekel.

Reakcije v medijih so bile po vsebini predvidljive, tako v sredini kot na obeh robovih intervala od neposredno prizadetih do povzročiteljev in simpatizerjev. Presenetil me je nezanemarljiv delež slovenskih odmevov med slednjimi. Eni so zelo "na prvo žogo", z maščevalnim besom, ki ima lahko (tudi etnične?) korenine v nedavnih balkanskih in drugih dogodkih, kjer so bile ZDA aktivno vmešane, drugi previdnejši, celo analitični. Vsekakor iz ust magistra sociologije ne bi pričakoval izjave, da je Amerika dobila, kar je iskala, vsem možnim kosom (relativne) resnice, ki se skrivajo v tem stavku, navkljub. Amerika - če stotin ostalih ne omenjamo! - so predvsem ljudje: najprej tistih 6000 neposredno prizadetih, nato pa po spisku navzdol v koncentričnih krogih, ki bodo s svojimi človeškimi in ekonomskimi posledicami zajeli milijone. Niti sicer upravičena pripomba, da imamo v Sloveniji zelo selektiven pristop do "zapovedanih žalovanj", kjer je kriterij za izbiro bolj v namenu kot v vzroku, zaradi česar se na uradni ravni dostikrat komaj zmenimo za še hujše dogodke, tega dejstva ne spremeni. Ljudi, ki jim je treba žalovanje ob takih dogodkih posebej "zapovedovati", pa lahko nasploh samo pomilujem.

Zanimivo pa je, da je bilo šele po več kot tednu dni v medijih mogoče zaznati jasnejše opozorilo, kakšne so posredne škode zaradi izgube informacij in znanja ljudi, ki so obvladovali te sisteme. Pripišimo žrtvam samo srednjo šolo, pa pridemo do 70 ali 80 tisoč let šolanja. Tu se nato začne presoja nenadomestljivih specialnih znanj. Problem ni v izgubljenem vložku, ampak v dejstvu, da z nobenim denarjem rezultatov tega vložka ni mogoče poustvariti v kratkem roku; nekdo je napisal, da za nekatera znanja preprosto ni "varnostnih kopij", še posebej na ravni posameznih podjetij. Če kdaj, bo zdaj postalo jasno, kaj pomeni izraz human capital.

Nesreča globalizacije je, naj se sliši še tako paradoksalno, da je (v mejah finančnih možnosti) tudi najsodobnejša tehnologija postala splošno dostopna v bistveno krajšem času kot nekoč, kar zajema tudi kriptografske in sorodne metode. Ocenujejo, da National Security Agency in druge tovrstne "ustanove" enostavno ne uspejo tako hitro ustvarjati novih znanj, kot so se jih teroristi sposobni učiti. Še več, zdi se, da so "učenci" spet enkrat prehiteli "učitelje", kar je dodatno prispevalo k največji obveščevalni blamaži v zgodovini ZDA.

Ob tem dejstvu sem bil pravzaprav presenečen, saj sem bil (naivno?) prepričan, da ZDA kot največji zaposlovalec koudmejkerjev in koudbrejkerjev ne morejo imeti resne kon-kurence. Pa se je izkazalo, da umetna kvazi-in-teligenca njihovih sistemov - tja do internetnih vohljačev tipa Carnivore ali glo-bal-nih satelitskih nadzornikov tipa Echelon - včasih ne zaleže veliko, še več, zaradi lažnega občutka računalniško podprte varnosti so bila pri odločanju podcenjena klasično pridob-ljena obveščevalna opozorila, na primer Mosadova, na katera bi ZDA morale reagirati.

Drugi, splošnejši problem pa je seveda vprašanje dojemanja "drugačnosti", ki je v konkretnem dejansko oteženo z občutkom samopomembnosti in samozadostnosti, cepljenim na opazno pomanjkanje splošne izobrazbe. Tole bo zvenelo kot slovenska propaganda, toda pri vsebini vztrajam: za ZDA bi bila izjemno dobra naložba, če bi prevedli Bartolov Alamut, ga natisnili nekaj sto tisoč izvodov in ga brezplačno delili študentom vseh usmeritev, ki imajo karkoli opraviti z islamskim svetom. (Seveda bi bilo dobro, če bi ga poznali vsaj vsi Slovenci, ampak to je že druga zgodba.)

Tudi pri nas se lahko iz dogodkov marsičesa naučimo. Eno je delovanje ameriškega kongresa. Hitra pomoč najbolj prizadetim panogam (zlasti letalskim družbam), posebej pa takojšnja odobritev splošnih davčnih olajšav prizadetim so lahko kontrapunkt našemu cincanju pri odpravi škode po poplavah, sušah in podobnih dogodkih, ki so vsaj za neposredno prizadete po posledicah podobno katastrofične. Se lahko naši voditelji naučijo tudi kaj s področja decentralizacije in regionalizacije? Glede na to, da nikoli ne veš, kdaj in kje bo udarila narava (potres?) ali kak njen konkretni izmeček ("hudič", za ene z narekovajem, za druge brez njih), bi morali razmisliti o tem, kako razpršiti potencialne cilje udara. Ena bombica v pravi del Ljubljane ... Imamo sploh pripravljeno rezervno komandno mesto? Gotenica te dni deluje nekoliko zapuščeno.

Ko že govorimo o učenju: načelno sem za popolno svobodo govora in tiska, v praksi pa čisto rad vidim, če tam, kjer imajo lahko čudne interpretacije še bolj čudne posledice, o strokovnih temah pišejo strokovnjaki. Pri takšnih pobožnih željah bi gotovo našel somišljenike za predlog, da Banka Slovenije podeljuje licence novinarjem, ki pišejo o bankah. Brez inkvizicije: prijateljsko kramljanje ob bilanci ene od poslovnih bank, preverjanje, ali morda druga stran uporablja besedo "rezervacija" samo na podlagi svojih gospodinjskih izkušenj, na koncu še kakšna beseda ali dve o odgovornosti članov nadzornih svetov. Naročenih pogromov seveda ne more preprečiti nobeno dodatno izobraževanje, lahko pa jih naredi bistveno bolj kvalificirane in prepričljive v tistih elementih, ki so morda pogroma dejansko potrebni. Mahanje in ropotanje počez in po dolgem, ki se opira na dejstvo, da je v Sloveniji za "sumljivost" in izgubo dobrega imena dovolj, da imaš - po mnenju okolice - preveč denarja, gre predvsem na roke tistih, ki bi radi poceni kupili.