Intervju / »Fašistični režimi sovražijo novinarje in sodnike. Ker so ti prva linija pričevanja. Vidijo in povedo.«

Protagonistka filma Plinska luč (Gaslight, 1944) v režiji Georgea Cukorja je Paula (igra jo Ingrid Bergman, ki je za vlogo prejela oskarja), mlada ženska, ki se nekaj let po nepojasnjenem umoru slavne tete v njeno hišo preseli s soprogom Gregoryjem (Charles Boyer). Toda kmalu se začnejo dogajati nenavadne stvari. Gregory, ki ima mračno skrivnost, z njo – tudi s postopnim dušenjem svetlobe plinskih svetilk, s katerimi si v hiši svetijo – spretno manipulira, jo prepričuje, da je nora, da se ji mrači um, da izgublja razum. Film sicer temelji na britanski drami Gas Light iz leta 1938, ki je prvo filmsko priredbo doživela že leta 1940, toda najuspešnejša je bila prav Cukorjeva različica. Celo tako zelo, da smo z njo dobili besedo, s katero danes poimenujemo psihološko manipulacijo, ki povzroči, da prizadeta oseba začne dvomiti o dojemanju resničnosti in o veljavnosti svojih misli.

O gaslightingu – ali mračenju, ki je njegova slovenska ustreznica, čeprav je angleški izraz tudi pri nas zelo razširjen – smo se pogovarjali s francosko pisateljico, intelektualko, filozofinjo, prevajalko in filmsko kritičarko Hélène Frappat, ko je pred kratkim obiskala našo prestolnico. Je avtorica številnih filmskih esejev, ki so izšli v kultni francoski reviji Cahiers du Cinéma, prevajalka del Hannah Arendt, Theodorja Adorna in Ann Patchett ter avtorica desetih romanov. Na predavanju na festivalu Mesto žensk, ki je bilo pripravljeno v koprodukciji s Francoskim inštitutom in ZRC SAZU, je spregovorila o svojem filozofskem eseju Gaslighting ali umetnost utišanja žensk (Le gaslighting ou l’art de faire taire les femmes), leta 2023 izdanem pri založbi L’Observatoire. Zaupala nam je svoja dognanja in misli o tem, kako globoko je gaslighting vtkan v vse pore družbe – od partnerskih odnosov do zdravstva in politike – in kako z nami manipulirajo pravzaprav na vsakem koraku.

Začniva kar pri filmski stvaritvi, ki je pojmu dala ime – celovečernem filmu Plinska luč iz leta 1944. Ta je postal simbol psihološke manipulacije – tako zelo, da je izraz gaslighting danes vključen v vsakdanji jezik. Kaj pa je to zgodbo naredilo tako univerzalno, da izraz, ki je iz nje izšel, še vedno oblikuje naš kulturni besednjak? 

Redko se zgodi, da film ustvari novo besedo. A zgodi se tudi to, nekoliko pogosteje sicer v ameriški angleščini, jeziku, ki ga je globoko zaznamoval Hollywood. V tem primeru je fascinantno, da Cukorjeva Plinska luč – oziroma v izvirniku Gaslight – ni dala le nove besede, ampak je ta postala glagol.