kolumna / Matevž Krivic: 82 dni "produktivne" zmede

O zunanjepolitičnih diletantizmih ne bom dosti govoril - so znani. Tudi zadnji, tisti z vilnjuško izjavo. Temu bi dodal le svoj stalno ceterum censeo o ustavni vlogi predsednika republike. Kakor je Drnovšek po mojem mnenju njeno pravilno dojemanje v javnosti utrdil, ko je odklonil Janševo vabilo na strankarska pogajanja o ustavni ureditvi teh referendumov, pa je Rupel to spet grobo ogrozil, ko je nasproti kritikam zaradi pristopa k vilnjuški izjavi prostodušno izjavil, da se je o tem pač posvetoval s tistimi, "s katerimi se običajno posvetuje: s predsednikom republike in predsednikom vlade". O, blažena nevednost gospoda zunanjega ministra: zunanjo politiko določa vlada pod kontrolo (in ob sodelovanju) parlamenta, predsednik republike jo sme le izvajati, ne sodoločati. V spodobni parlamentarni demokraciji zato zunanji minister ne sprejema zunanjepolitičnih odločitev "v posvetovanju s predsednikom republike", ampak v okviru določene vladne politike in po navodilih predsednika vlade. Se moje (že prej izražene) bojazni o okrnjeni vladni pristojnosti - in odgovornosti - na področju zunanje politike v primeru, da bo Drnovšek postal predsednik republike, že začenjajo uresničevati?