Kolumna / Rastko Močnik: "Izbrisani" v ideologiji vladajočih

Stranke so se ob "izbrisanih" razdelile na tiste, ki brezkompromisno kršijo človekove pravice, in na te, ki jih kršijo le v imenu "kompromisa". Četudi si domnevno nasprotujejo, je stopnja konsenza celo večja kakor pri Natu. Zakaj lahko rečemo, da se stranke strinjajo, če pa, kakor pravi Delo, "izbrisani še zmerom razdvajajo politiko"? Prav zato: ker se pogajajo o nečem, o čemer se ni dopustno pogajati, ker motajo "klobčič" tam, kjer se ne bi smeli obotavljati, ker se "ločujejo" ob nečem, o čemer ne bi smelo biti dvoma. Dejanja izjavljanja so tu bistveno pomembnejša kakor vsebina izjav. Odločilni so učinki izjavljanja, ki oblikujejo nove družbene odnose. Narava teh odnosov je razvidna že na prvi pogled: pod vprašaj postavljajo temelje države, načela omikanega sožitja naj ne bi veljala za vse - hkrati pa ustvarjajo psihozo urgence, zahtevajo, da se stvar končno že "reši z enim zamahom".