Kolumna / Vlasta Jalušič: Janša z Laibach

Eden glavnih očitkov in mlahavih poskusov omejitve opozicijskega rasističnega govorjenja o izbrisanih s strani ZLSD in LDS je opozorilo in večkrat ponavljana trditev da gre pri tem, kar počneta opozicija in Janša, za predvolilni boj in nabiranje točk pri volilcih ("poceni predvolilna kampanja"). Zanimivo pri tem je seveda, da ta del spektra vnaprej domneva, da je volilno telo ksenofobno in rasistično in da bo torej podprlo Janševo predvolilno kampanjo, skratka, verjamejo, da bo tisti, ki je ksenofoben, in ima prostor v javnosti, da govori, požel več točk na prihodnjih volitvah. A to kaže, da so prav oni tisti, ki kalkulirajo s ksenofobijo in ne Janša. Prav zato se še vedno bojijo, in so se bali tudi prej, odkrito nastopiti proti rasizmu in nenehno manipulirajo z njim, in sicer tako, da na eni strani ne govorijo/niso govorili o teh problemih v Sloveniji (kot da jih ni), a jih obenem poskušajo skrito "reševati", skratka početi dobra dela, biti humanitarni in ljudem "pomagati". Prav ta humanitarizem je ključna perverzna točka establišmenta v Sloveniji. To je bila tudi glavna osnova zamolčanja problema izbrisanih. Na eni strani skriti konsenz o tem, da so ljudje sicer lahko formalno izključeni (nič tako hudega!) na drugi strani "humanitarnost" in dobrota, ki jim pomagata "preživeti" (a da so le tiho!), iščeta vse mogoče legalne in druge poti, da se ljudem, ki so izključeni, dobrotniško "pomaga" in se jih "vključi" skozi stranska vrata.