poltergajst / Marko Zorko: Za dom sproščeni

Najprej pojasnilo avtorja. Tokratna kolumna bo popolna zmeda, kar pa tokrat ni moja krivda. Zbudil sem se ob šestih zjutraj in na pamet mi je prišla najprej sproščenost, čeprav sem se z vsemi štirimi upiral, da bi se mi kaj takega zgodilo. Namreč da bi nasedel besedni ataki, ki se je ponovno začela pred nekaj meseci in se stopnjuje do take mere, da človeku več spati ne da. Ne govorim o pomenu te besede, ki je že tako ali tako popolnoma zasuta z zlorabo, tako da se ne ve več, kaj je in kaj ni, govorim o pokvarjeni motoriki, ki je sprožila v možganih iskro ognjeno, ki ustavit se ne da z močjo nobeno. Mislim, da je sodu izbilo dno, ko je Janša komentiral odziv opozicije na znamenito pismo (ko je bil še Tito, se je njegovemu pismu reklo Pismo) in je rekel, da je opozicija nesproščena in nervozna. Kritičnost postane nesproščenost in nervoza, vsebina postane osebna lastnost. Da se vse nenandoma zreducira na sproščeno in nesproščeno, je preveč tudi za tiste, ki smo dali skoz vse modnosti nekdanjega novoreka, ko smo enkrat "pronicali v vse pore sistema", drugič pa smo bili "vtkani v samoupravni proces" in podobno. Pronicljivci in tkalci. Evo, tukaj je jutranji izbruh v računalnik, ki je potem doživel samo še nekaj okrajšav. Zmeda pa je ostala. In obenem prosim za psihiatrični izvid, ker bom tožil.