državni izbor / Črvi, gliste in deževniki

"Chirac je črv. Prepričani smo, da je vaš predsednik Jacques Chirac s svojimi stalnimi grožnjami, da se bo zatekel k pravici do veta, in to samo zato, da bi preprečil kakršnokoli vojaško dejavnost, ki bi v praksi udejanjila voljo Združenih narodov v Iraku, postal sramota Evrope. Prepričani smo, da je to stališče še toliko bolj hipokritsko, kajti vsi dobro vejo, da bo na koncu kljub vsemu izrazil podporo OZN, ZDA in Veliki Britaniji. (...) Ošabnost tega človeka, ki se arogantno šopiri na mednarodni sceni,je neznosna, in sicer z enim samim ciljem, da bi dal svoji deželi pomembnost, ki je pretirana glede na resničnost."
The Sun, 20. februarja 2003

Če je po mnenju tabloida Sun Jacques Chirac črv, ker nasprotuje vojni, koliko je potem še drugih črvov po celem svetu, in na prvem mestu, med bralci tabloida Sun?
Le Monde, februar 2003

Nedvomno je res, da so francoski politiki, še bolj pa njihovi državniki, zmerom nastopali s precejšnjo mero veličastja. La grandeur de la France. Od Ludovikov do Napoleona. Se še spominjate De Gaulla? Majbrž ne več. Ampak Giscard, pa potem Mitterand in zdaj morda najbolj patetičen med francoskimi predsedniki, nekdanji pariški župan in sedanji francoski predsednik. Jacques Chirac. Zmerom pompozen in zaljubljen v svojo govorico. So what! Tudi Francozi menda lahko govorijo, kakor se jim zljubi. Ampak tokrat je šel tabloid Sun predaleč. Čeprav dandanes, če smo odkriti, živimo v času, ko kar vsi po vrsti pretiravajo, kot da bi nam barok diktiral govorico. Bolj ko je govorec vznesen, bolj votlo in prazno je njegovo sporočilo. Sun je Chiraca na naslovnici predstavil kot gnusnega črva. Samo zato, ker se je postavil po robu unilateralni politiki ameriškega predsednik v svetovni politiki. Evropski narodi, ki jih tabloid sicer ne imenuje, "ne morejo oprostiti deželi žabarjev zaničevanja ameriškega ljudstva in njegovega predsednika. V imenu naših desetih milijonov bralcev vam danes zastavimo tole vprašanje: ali se ne sramujete svojega predsednika?" Ali je ta protifrancoska križarska vojna resna zadeva? Sun se dobro prodaja, predvsem zaradi obilnih jošk na tradicionalni tretji strani. Bolj zoprno je, da tabloid pripada skupini Ruperta Murdocha, ki je lastnik časnika New York Post in odločno podpira Tonyja Blaira in Georgea W. Busha. Vendar ni dobro pretiravati. Navsezadnje se je Chirac znašel v dobri družbi, kajti večina Angležev ne podpira nove iraške vojne. Ampak tole s črvi je bil samo začetek. Chirac je, kot vemo, globoko užalil deseterico tako imenovane vilenske skupine držav, ki se je brez omahovanja - z delno izjemo Slovenije, če smo prav razumeli - podpisala pod besedilo, ki ga je sestavil ameriški diplomat Bruce Jackson. Deseterica ni spremenila niti ene vejice. Chirac se ni pustil vleči za ušesa. Kot že rečeno, je imel svoj veliki govor, v katerem je deseterici prav neolikano navil ušesa in jim za nazaj svetoval, naj raje molčijo, če nimajo povedati česa pametnega. Tako je s tem, veliki si privoščijo prav vse, kar jim pride na pamet. Pa naj gre za črve ali za zaukazan molk.

Na razjarjene odzive ni bilo treba dolgo čakati. Kako je že tisto o mačkah in repu? Oglejmo si samo nekaj značilnih reakcij ponižanih srednjeevropskih držav. "Nekoč je veliki pesnik Aleksander Gerov po prihodu iz Pariza napisal pesem o Eiffelovem stolpu: ?'Od blizu je grozoten,' je pribil pesnik. V teh dneh smo dojeli, da ni grozoten od blizu samo Eiffelov stolp, ampak tudi predsednik Chirac, ki je bil tako predrzen, da nas je ozmerjal kot smrkavce samo zato, ker imamo svoje mnenje dostojanstvo." Kot v večini srednje- in vzhodnoevropskega tiska bolgarski dnevnik Standart ni izbiral besed v zvezi s Chiracovim govorom vilenski deseterici na bruseljskem vrhu. Stvar je še toliko bolj neprijetna, ker je Chirac še posebej okrcal prav Romunijo in Bolgarijo in postavil pod vprašaj njuno prihodnje članstvo v Evropski uniji. Glavna primerjava s Chiracom pa je postal legendarni Brežnjev. To parabolo so izkoristili praška dnevnika Dnes in Lidove Noviny ter glavni slovaški dnevnik SME, ki je svoj uvodnik naslovil Leonid Iljič Chirac. Poljski tisk je obsodil prezir, s katerim je Chirac obravnaval države kandidatke. Še toliko bolj, ker se "hoče Varšava pridružiti Evropski uniji kot enakopravna država," kot poudarja Rzeczpospolita. In naprej. "Francija in njeni predsedniki so vedno hoteli igrati prevladujočo vlogo v Evropi, pogosto v opoziciji z Združenimi državami. To se je zgodilo tudi tokrat. Pariz ima pravico do svoje politike, vendar pa ne na škodo Poljske in njenega položaja v Evropi in Uniji. (...) Lojalnost do Pariza ne more pomeniti podrejenosti. Ta odnos mora biti obojestranski." Gazeta Wyborcza ugotavlja, "da je Chirac pripravil svoj napad že nekaj dni pred svojim govorom. (...) treba je ugotoviti, zakaj." Za glavni poljski dnevnik je eden od poglavitnih razlogov tega ekscesa francoskega predsednika predvsem dejstvo, da so se v Varšavi odločili za nakup ameriških lovcev F-16 namesto francoskih Mirageov. He, he, denar je sveta vladar. Gazeta Wyborcza gre še naprej: "Grožnja, zaradi katere bi se lahko francosko javno mnenje obrnilo proti širitvi, je prazna." Francozi niso posebej navdušeni nad širitvijo, vendar bo o tem odločal parlament. Reakcije na Madžarskem so bile bolj previdne. Magyar Nemzet je bolj razumevajoč do Chiraca in očita madžarskemu premieru, da je svojo zunanjo politiko prilagodil Washintonu in da sledi geslu, "da je prvo in zadnje pravilo ugajati vsem in vsakomur". Ostreje se je oglasil Neszabadsag: "Chirac bi moral urediti svoje težave s tistimi, ki ga resnično skrbijo, se pravi z ZDA in Veliko Britanijo, ne pa da zahteva od držav kandidatk nekaj, kar sploh ne obstaja, namreč skupno evropsko stališče."

Sapienti sat.