Kultura / Na svidenje v naslednji vojni
V Sloveniji je glede 'pokritosti' medijskega prostora prava idila. Nihče se z nikomer ne prepira, nihče se ne zgraža, kadar se politični rumeni tisk z nabrušenimi čekani krvoločno spravlja na nemočne ljudi z obrobja družbe, ljudi, ki se sploh ne morejo in ne znajo braniti. Sem ter tja se ob kakšnem krvavem zločinu ljudem zaleskečejo zenice. Pravzaprav ni treba veliko. Ali so Romi kaj ušpičili ali Bošnjaki še vedno prosjačijo za džamijo. Da sploh ne omenjamo izbrisanih. Tudi ko bi ustavno sodišče tisočkrat enako razsodilo, se ne bi nič spremenilo. In ko se bo na Slovenskem nekoč dogodil resnično krvav zločin, bojo ljudje začeli terjati nazaj smrtno kazen. Če bo treba, pa bomo spremenili tudi ustavo. Naj zmaga ljudska volja.
© Tomo Lavrič
Drugod po večini Evrope se takšne zadeve urejajo bolj miroljubno. Oglejmo si zabavno zgodbo iz Velike Britanije. Daily Telegraph - ki izhaja v častivredni nakladi 900.000 izvodov - je solidno konservativno branje. Ni kaj reči. De gustibus non est disputandum. Ima pa Daily Telegraph posebno piko na svojo konkurenco. Ob vsaki priložnosti se z velikim veseljem spravlja na ravno tako legendarno BBC, javno britansko radiotelevizijo. Novinarji in uredniki Daily Telegrapha so namrščeno pokarali BBC, da se gre levičarjenje in da je preveč kritična do ameriškega prezidenta Georgea W. Busha. BBC, ljubkovalno Stara teta, je znana po neodvisnem duhu, na kar je še posebej ponosna. Med vojno v Iraku je Daily Telegraph špecal BBC in opozarjal svoje bralce, naj bojo za božjo voljo pozorni na številne programe BBC ali po domače "Beeb" in naj se pritožijo zaradi pomanjkanja nepristranosti.