državni izbor / Minister Gaber ima laburistične zaveznike

Nikoli ne bom pozabil vznesenih besed, ki jih je milijonskemu slovenskemu televizijskemu občinstvu s svojim basom preroško povedal Lojze Peterle, novopečeni premier Demosove vlade. "Vse je uničeno, vse je požgano, vse bomo morali začeti znova." Tako nekako, mislim pa, da je bil njegov govor še bolj otožen, kajti komunistični režim je za sabo pustil eno samo veliko pogorišče. Peterle dixit. V resnici je bil njegov govor premišljen in premeten. In v resnici je začenjal znova - kot tabula rasa - in nihče mu ni mogel očitati, da je za karkoli odgovoren.

Na samem začetku je bila nova oblast vsa polna velikih načrtov, po katerih naj bi pregnetla novega homo Slovenica. Zbogom, socialistična pokveka. Z novo vlado bo vse drugače. Cerkev se bo vrnila na piedestal, ki ji že od Karantanije naprej pripada. Med drugim smo v tedanjem parlamentu nemudoma sprejeli teološko fakulteto v Univerzo. Soglasno. Obe, cerkev in oblast, sta že videli verouk v vsaki slovenski šoli. Ker pa so se novi udarniki lotili bolj konkretnih poslov, je verouk ostal nekje za zapečkom. Po petnajstih letih cerkvi še ni uspelo preplezati obzidja laične šole. Po drugi strani pa urad za verstva - ki bi moral skrbeti za vse veroizpovedi - deluje kot popolna ekspozitura katoliške cerkve. Ampak to je že druga zgodba, ki ji še ni videti konca. Smo pa, pod banderom rimskokatoliške cerkve, edina tranzicijska država, ki je nekdanje lastnike izplačala v naturi. Abyssus abyssum invocat!

Naredimo raje daljši skok kar neposredno v Veliko Britanijo. Gotovo se vsi še spominjamo poštirkanih angleških šolarjev z učiteljicami z očali. Pri čemer se mimoidoči rajši umakne, kajti nikoli ne veš, kdaj bo učiteljica segla v torbo, iz nje potegnila šibo in oplazila preveč radoživega šolarja. Ampak današnja zgodba je čisto drugačna. Velika Britanija je znamenita tudi po svoji konservativnosti in starokopitnosti. In vendar je angleška šola naredila sedemmiljni korak. V kratkem so šolske oblasti Qualification and Curriculum Authority (QCA) dijakom pripravile nepričakovano presenečenje. Ni jim več treba hoditi k verouku ali k nauku kake druge veroizpovedi. V okviru verske vzgoje učitelji poučujejo tudi "nereligiozna prepričanja". Sem sodijo ateizem, agnosticizem in humanizem. In tako naprej. Kot krščanstvo, judovstvo in islam. Pobuda je prišla iz krogov Novih laburistov. Pobudniki so bili v Raziskovalnem inštitutu za javno politiko. Zavzeli so se, da bi dosedanjo versko vzgojo v šoli preimenovali v "versko, filozofsko in moralno vzgojo".

Dosedanja praksa je bila seveda čisto drugačna. Sedanji položaj je tak, da mora vsaka angleška šola omogočiti versko vzgojo, vendar imajo starši dijakov legalno možnost, da otroci ne hodijo k temu pouku. V tem trenutku ni na državni ravni nikakršnega programa na nacionalni ravni. Prav zaradi tega hoče QCA zapolniti to belo liso, zato bo dala poudarek bolj etiki kot pa prebiranju verskih besedil. Po tretjem trimestru bodo videli, kakšni bodo rezultati.

Vsekakor pa je res, to so vzgojitelji in učitelji že pred časom nedvomno zaznali, da v zadnjem času v Veliki Britaniji intenzivno poteka močna dekristjanizacija. Res je sicer, da se trije Angleži od štirih še vedno štejejo za kristjane. Še bolj res pa je, da jih je samo sedem odstotkov takšnih, ki grejo vsak teden k maši. Leta 1980 jih je bilo takšnih še 19 odstotkov. "Številni otroci v Angliji nimajo nikakršne zveze z vero," pravijo pri QCA. "Naj bodo njihova vera in njihova prepričanja kakršna koli že, jih je treba jemati zelo resno."

Ben Rogers, avtor omenjenega poročila inštituta za javno politiko, ki nosi pomenljiv naslov "Čemu je namenjena verska vzgoja?", ugotavlja, da je ves sistem naravnan v korist religijam, vse je pripravljeno tako, da spodbuja učence, naj se identificirajo s tem ali onim verstvom. V resnici pa bi morali mladi ljudje znati razpravljati o morali, ne da bi si pomagali s takšno ali drugačno religijo. "Pri petih letih," razlaga Rogers, "bi se otroci morali že naučiti dojeti, da obstajajo ljudje, ki ne verjamejo niti v Boga niti v večno življenje niti v moč molitve." Namesto da bi samodejno sprejemali deset božjih zapovedi, bi morali otroke spodbujati, naj se sprašujejo o verjetnosti dogodkov, zapisanih v Bibliji.

Vendar pa niso vsi navdušeni nad laburističnim projektom. Gary Streeter, vodja Konservativne krščanske bratovščine, se je hudo razsrdil: "Zakaj bi se sploh morali učiti ateizma? V petih minutah ga lahko dojamemo do obisti. Judovsko-krščanski nauk traja več kot dva tisoč let. In še zmerom ga bomo morali študirati do najmanjših podrobnosti."