Transnacional / Uršula Cetinski: Ženska kultura v senci

Zanimivo je, da si lahko postrežemo z določenimi podatki o položaju žensk na različnih področjih življenja. Ti podatki nam osvetljujejo položaj žensk, kar zadeva socialna vprašanja, šport, zdravstvo in podobno. Zanimivo pa je, da je bore malo ali skoraj nič raziskav, ki bi nam osvetlile položaj žensk v umetnosti in kulturi. Ne vemo, kakšno je razmerje med umetniki in umetnicami v količini prošenj za subvencioniranje kulturnih projektov na republiški in lokalni ravni. Ne vemo, kakšno je razmerje med odobrenimi sredstvi, le vsakdanja praksa nam nazorno kaže, da se ženske za razliko od kolegov le redko dokopljejo do omembe vrednih subvencij. Ni nam znano, koliko vodstvenih pozicij je v slovenski kulturi zaupano ženskam, kakšne poklice sploh opravljajo in kakšno plačilo prejemajo. Tudi razmerje med prosilci in prosilkami, kar zadeva umetniške štipendije, ostaja skrivnost. Kolikokrat so nagrade za umetniško ustvarjanje romale v roke žensk, nam ni znano. Pregledi oseb, ki so kulturno zaznamovale našo zgodovino, žensk ne beležijo. Zdi se, da Slovenija takšnih analiz ne potrebuje, saj za razliko od zahodnoevropskih držav ne pozna akcij, ki bi spodbujale umetniško in kulturno udejstvovanje umetnic oziroma kulturnic. Slovenska kulturna politika ne premore podatkovne baze, ki bi umetniško in kulturno ustvarjanje osvetljevala glede na spol, pa tudi zavesti, da bi bila ta potrebna ne. Spominjam se, da sem pred leti na Ministrstvu za kulturo vprašala, koliko štipendij namenjajo ženskam, pa sem naletela le na začudenje, odkod in zakaj to bizarno vprašanje.