V središču / Najdražji je »menedžerski pokrov«

Sredi avgusta letos je fiskalni svet, neodvisni in samostojni državni organ, ki nadzira vodenje javnih financ in ga vodi dr. Davorin Kračun, dobil posebno naročilo. Fokusna skupina za davke, ki je del vladnega strateškega sveta za gospodarstvo in jo vodi davčni svetovalec Ivan Simič, je svetu naložila, da pripravi »dinamični izračun« posledic zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Zdi se, da so v fokusni skupini pričakovali, da bo izračun pokazal nižji izpad prihodkov v javnih blagajnah in ustavil javno debato o škodljivosti tega zakona, ki ga je vladajoča koalicija sprejela še pred oblikovanjem vlade in zoper katerega ravno zdaj sindikati zbirajo podpise, da bi se o njem odločalo na referendumu. A se je zgodilo nasprotno: analiza ni zgolj potrdila, da zakon daleč največ prinaša najbolje plačanim v državi, ampak tudi da se bo na njihove račune prelilo vsaj 265 milijonov evrov na leto, in to na račun socialnih blagajn.

Fiskalni svet je sicer že aprila letos naredil prvi izračun posledic interventnega zakona. Takrat ta omnibusni zakon, ki posega v vrsto drugih zakonov, še ni bil sprejet v parlamentarnem postopku. A opozorilo fiskalnega sveta je bilo že takrat jasno: zakon »večinoma ne naslavlja posledic trenutnega šoka«, torej ni ne interventen ne razvojen, hkrati pa bi imel njegov sprejem porazne posledice za javne blagajne, saj bi primanjkljaj dodatno strukturno povečal za »okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot 1 odstotno točko BDP letno«. V istem času je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izračunal, da bo zakon zgolj zdravstveno blagajno oškodoval za skoraj 137 milijonov evrov, ob tem pa zakon posega tudi v načelo solidarnosti pri socialnih zavarovanjih, po katerem že desetletja vsak prispeva po zmožnostih in koristi pravice glede na svoje potrebe.

Največji negativni učinek na javne finance, 265 milijonov evrov, bi prinesla »razvojna kapica«. Predlagatelji zakona so trdili, da bo »stala« le 55,7 milijona evrov.

Ta svarila je koalicija SDS, Resnice, Demokratov in Nove Slovenije preslišala in 11. maja izglasovala zakon. V javnosti mu ploskajo le lobistične gospodarske zbornice, ki si želijo nižjih davkov in prispevkov za svoje člane, ki pripadajo najbogatejšemu sloju v državi – tem je zakon tudi namenjen. Zavajanja zagovornikov zakona se ob vse bolj gotovem referendumu stopnjujejo. Tako propagandna glasila stranke SDS zadnje dni citirajo Simiča, ki da se kot davčni strokovnjak in nekdanji direktor davčne uprave pač ne strinja z oceno, da zakon prinaša milijardni primanjkljaj v proračunu. »Ocenjuje, da lahko ta znesek znaša med 200 in 300 milijonov evrov«. Marko Lotrič, predsednik vladne stranke Fokus, državnega sveta, vladnega strateškega sveta za gospodarstvo, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka, pa zakon opisuje kot »razbremenitev prebivalstva ter krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva«. Domnevnih pozitivnih učinkov ne zmanjka: z zakonom naj bi v Sloveniji celo zadržali večino izobraženih kadrov. Naj ob tem napišemo, da Slovenija v resnici ne beleži odhajanja kadrov in tudi selitev podjetij v tujino ne.

A vrnimo se k novemu izračunu fiskalnega sveta, ki je ponovno pokazal, da zakon koristi predvsem prejemnikom najvišjih plač. Simičeva fokusna skupina in tudi celoten Lotričev strateški svet sicer nimata mandata, da bi karkoli »naložila« fiskalnemu svetu. A kot nam je pojasnil predsednik Kračun, so podrobno analizo kljub vsemu naredili, ker interventni zakon pomeni »pomembno javnofinančno tveganje«. In kaj je pokazala? Da bi uveljavitev zakona v letu 2027 povečala primanjkljaj javnih blagajn za kar okoli 1,2 milijarde evrov oziroma okoli 1,5 odstotka BDP. To je dvakrat toliko, kot so ob sprejemu zakona navajali predlagatelji, ki so navajali izpad 571,7 milijona evrov. Med skupno osmimi ukrepi v zakonu, ki učinkujejo na javne finance, bi po fiskalnem svetu največji udarec za javne finance – izpad 265 milijonov evrov na leto – prinesla ravno »razvojna kapica« oziroma znižanje obremenitve najvišjih plač, pri kateri so predlagatelji zakona spomladi govorili le o 55,7-milijonskem izpadu. Marketinško poimenovani ukrep »razvojna kapica«, ki je dejansko davčna oprostitev najbogatejših, predvideva nižje davke in prispevke za okoli 13.000 zaposlenih, ki na mesec prejemajo več kot 7500 evrov bruto. Ti po novem za vse prejemke nad 7500 evrov bruto ne bi več plačali prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno, ampak le dohodnino. Ekonomist Igor Feketija je že pred meseci v intervjuju za Mladino razkril, sklicujoč se na različne analize in baze, da gre večinoma za menedžerje, torej direktorje in člane uprav velikih, zlasti mednarodnih podjetij, nekatere zdravnike specialiste z večjim variabilnim delom za dežurstva, vodstvene funkcije in dopolnilno pogodbeno delo, nekatere vodstvene kadre v bančništvu in zavarovalništvu, nekaj je partnerjev v odvetniških pisarnah, čeprav ti pogosteje uporabljajo druge načine nagrajevanja. »Med inženirji, ki niso na vodstvenih položajih, takih plač praktično ni,« je še povedal. Vladne stranke sicer govorijo izključno o »visoko strokovnih kadrih«, najraje navedejo »inženirje« in »raziskovalce«, mediji okoli SDS pa pišejo o »izobraženih kadrih«, ki bi jih s kapico »večino zadržali« v Sloveniji.

Če bi veljal razvojni zakon, bi bila cena naftnih derivatov že danes znatno znatno nižja, je pred dvema tednoma trdil predsednik NSi Jernej Vrtovec. A zakon o naftnih derivatih sploh ne govori.

Drugi največji izpad bi po projekciji fiskalnega sveta prinesla uveljavitev »polnega dvojnega statusa«, ki ga med osmimi ukrepi prav tako predvideva interventni zakon: leta 2027 bi javne blagajne stal, če bi bil uzakonjen, 257 milijonov evrov. Ukrep predvideva, da bi bili vsi, ki bi nadaljevali delo po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, upravičeni do polne, 100-odstotne pokojnine. Zdaj so prva tri leta taki zaposleni upravičeni do 40 odstotkov priznane starostne pokojnine, nato pa do 20 odstotkov, avgusta letos jih je bilo po podatkih ZPIZ skupaj 22.126. Končni strošek uzakonitve »polnega dvojnega statusa« bi bil po mnenju fiskalnega sveta odvisen ne le od števila »upokojencev«, ki bi delo nadaljevali, ampak tudi, ali bi ostali v zasebnem ali javnem sektorju. Poznavalci opozarjajo na možnosti zlorab nove ureditve v škodo javnih blagajn, hkrati bi lahko delavci-upokojenci po novem dogovorno delali za nižje plače, ker bi pač prejemali polne pokojnine in s tem povzročali nelojalno konkurenco mlajšim delavcem.

Med ukrepi, ki jih predvideva interventni zakon, je tudi znižanje DDV na pet odstotkov za določena živila, med katera so predlagatelji pričakovano uvrstili tri vrste mesa, goveje, svinjsko in piščančje. V trgovinski zbornici, ki navija za »menedžerski pokrov«, že plačujejo oglase v podporo interventnemu zakonu s sporočilom, da bi povprečno gospodinjstvo zaradi nižjega DDV prihranilo 95 evrov na leto. A analize kažejo, da se znižanje DDV praviloma ne prelije v znižanje cen za potrošnike, zadnji dokaz za to je sosednja Hrvaška. Tam so aprila 2022 znižali DDV na več izdelkov, tudi za nekatera živila, vendar pa je analiza, ko jo je maja 2023 objavila hrvaška davčna uprava, pokazala, da so trgovci znižanje DDV »izkoristili za povečanje svojih marž ali obratovalnih stroškov«. Cene zajetih izdelkov so se 1. aprila 2022 večinoma ohranile ali povišale, do 30. aprila 2022 pa so se še dodatno povišale.

Fiskalni svet je ob tej analizi naredil tudi različne simulacije oziroma dinamične ocene posledic zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Te upoštevajo tudi pozitivne učinke gospodarske aktivnosti, ki naj bi jo zakon spodbudil na daljši rok. A tudi skupna ugotovitev vseh dinamičnih simulacij je, da po nobeni pozitivni učinki zakona ne nadomestijo neposrednega poslabšanja salda javnih blagajn. Simulacije recimo kažejo, da bi bil javni dolg čez deset let v povprečju za dobrih osem odstotnih točk BDP višji, kot bi bil, če zakona ne bi bilo. Simulacije ponovno tudi kažejo, da zakon nikakor ni razvojen in da tudi vsi drugi predvideni ukrepi, na primer spremembe za samostojne podjetnike, ne bodo povzročili razvoja, ki ga zakon obljublja v imenu. »Osnovno sporočilo naših ocen (je) jasno: pozitivni učinki na gospodarsko aktivnost bi javnofinančni strošek zakona ublažili zgolj delno,« je prejšnji torek na seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ strnil Davorin Kračun, ki se mu sicer izteka mandat predsednika fiskalnega sveta. »Naj poenostavim: gospodarska rast lahko račun zmanjša. Ne more pa ga plačati namesto nas.«

Kako je zavajal minister Vrtovec 

Minister za infrastrukturo in energetiko ter predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec je pred dvema tednoma navedel neresnico glede interventnega zakona, s katero je poskušal odgovornost za visoke cene naftnih derivatov naprtiti sindikatom. V javni izjavi 10. septembra je namreč govoril o rastočih cenah pogonskih goriv in med drugim pred kamerami izjavil: »Če bi veljal razvojni zakon in ga ne bi sindikati skupaj z oporo opozicije minirali z referendumsko pobudo, bi cena naftnih derivatov bila že danes znatno znatno nižja.« Ministrstvo smo prosili za pojasnilo, o katerem členu maja sprejetega zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije konkretno je govoril minister Vrtovec in ki bi, če bi zakon veljal, po ministrovem mnenju znižal ceno naftnih derivatov. Dejstvo namreč je, da v interventnem zakonu takega člena ni. Zakon res predvideva nižji DDV za energente za devet mesecev, a ne za naftne derivate, pač pa za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo. »Minister je izjavo podal v širšem kontekstu ukrepov za blažitev visokih cen energentov,« so odgovorili z ministrstva in naštevali nove ukrepe vlade. Na našo dodatno pripombo, da je torej minister javno navajal neresnico, se niso odzvali.

Če bi veljal razvojni zakon, bi bila cena naftnih derivatov že danes znatno znatno nižja, je pred dvema tednoma trdil predsednik NSi Jernej Vrtovec. A zakon o naftnih derivatih sploh ne govori