transnacional / Vlasta Jalušič: Jaz sem jaz. Jaz nisem 68 (D. Cohn-Bendit)
"Nekoč je bila neka zelena stranka, ki je zase menila, da se zavzema za nenasilje. Vendar je ta stranka izhajala iz korenin, ki so bile vse kaj drugega kot pacifistične..."
© Tomo Lavrič
Približno tako se je začenjal tipični tekst, ki je prejšnji teden v Nemčiji komentiral usmerjanje in odločitev Zelene stranke v Rostocku o sprejetju ali zavrnitvi udeležbe nemških enot v operacijah antiteroristične koalicije. Rezultat je bil pričakovan. Celotna debata v nemških medijih je kazala shizofreno situacijo države, ki v svoj politični spekter še vedno ne more sprejeti tradicije oziroma oseb-kov, ki spominjajo na leto 1968 - ne glede na to, kako se njeni nasledniki opredeljujejo danes. Die Zeit je bil poln razprave o notranjem ministru Schillyu (nekdanji zeleni), ki je bil odvetnik Ulrike Meinhoff in je gradil obrambni žargon v smislu političnega procesa. Ostali časopisi so bili polni kritike hipokrizije stranke, ki je stavila na pacifizem, a se je sprijaznila z vladno pozicijo in se zdaj izneverja svojim načelom. Spet tretji so na dan potegnili navezo med revoltniki iz '68 in terorizmom ter s tem dokazovali, kako tovrstna hipokritična zelena politika ni nič čudnega, saj so v njej "tovrstni" ljudje. Namišljeni pacifisti, ki so "v resnici" bivši teroristi. Hkrati so med samimi zelenimi nekateri izmed fundijev vodstvo obdolžili vojnega zločinstva...