transnacional / Brane Kovič: Kulturna politika - kaj je to?

Andre Malraux (1901-1976), ena osrednjih osebnosti francoskega kulturnega življenja v minulem stoletju, se ni zapisal v zgodovino samo kot književnik in sijajen pisec o umetnosti, temveč tudi kot politik, med 1958 in 1969 nadvse podjeten de Gaullov minister za kulturo. Pri devetnajstih se je spoprijateljil z Maxom Jacobom, emblematično figuro tedanje avantgarde, ter se pridružil elitni druščini literatov in umetnikov. Znani umetnostni trgovec Daniel-Henry Kahnweiler mu je leta 1921 izdal prvo knjigo (Lunes de papier), opremljeno z lesorezi Fernanda Legera, mladi pisatelj pa se je z vso strastjo angažiral tudi pri uveljavljanju najobetavnejših likovnikov in arhitektov svoje generacije. Marc Chagall, Andre Masson, Jean Fautrier, Georges Braque, Pablo Picasso ter kasneje Alberto Giacometti, Balthus, Jean Dubuffet in Le Corbusier so le nekatera izmed imen, ki jih ob pisateljskih kolegih kot so bili Andre Gide, Jean Paulhan in Drieu la Rochelle najdemo med najožjimi Malrauxovimi prijatelji in soborci pred drugo svetovno vojno. Kot kulturni minister je poskrbel za vrsto imenitnih umetniških donacij (Aristide Maillol, Henri Laurens, Georges Rouault...) ter monumentalnih naročil: Andre Masson je poslikal strop gledališča Odeon, Chagall strop pariške Opere in Muzej biblijskega sporočila v Nici, medtem ko naročilo Braqueu, naj poslika univerzitetno središče Jussieu, žal ni bilo izvršeno.