TRANSNACIONAL / Uršula Cetinski: O potezah kulturnega šaha

Čas tako in tako hitro mineva, pa vseeno komaj čakam na leto 2008. Takrat bom v najlepših letih. Z velikim veseljem bom odšla v novo Narodno in univerzitetno knjižnico in si s pomočjo sodobne računalniške tehnologije nabavila kakšno tehtno literaturo, spila kapučino v knjižnični kavarni in imela občutek, da živim v sodobnem mestu, ne pa v provincialni prestolnici iz 19. stoletja. Na poti iz NUK-a se bom sprehodila mimo prenovljene Drame, v kateri bodo v novih prostorih, še dišečih po barvi, vadili večnega Shakespeara. Potem se bom po svežem zraku napotila mimo prenovljene Opere, iz katere se bo razlegalo žgolenje sopranistk, mogoče pa bom skozi kakšno okno novega prizidka z nadomestno dvorano uzrla entuziastične baletnike, ki bodo svoja sloka telesa urili ob drogu. Nekje v okolici Opere bom srečala kolega, ki se bo poln idej ravno vračal iz enega od dvanajstih mrežno povezanih intermedijskih centrov oz. ustvarjalno-raziskovalnih laboratorijev, ki se bodo postopno oblikovali v nacionalni kulturni portal. Še pred kosilom si bom privoščila izzivalno razstavo v Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi 22. O njej bom potem debatirala s številnimi sogovorniki, saj bodo galerije do leta 2007 kar za trideset odstotkov povečale obisk. Zvečer bom pošteno razmislila, na katero prireditev naj grem; naj se odločim za odhod v Staro Elektrarno na Kotnikovi, se odpravim na Metelkovo 6 ali pa poslušam koncert v nekdanjem Kinu Šiška. Vse tri prenovljene lokacije bodo namreč izvajale odmeven program mrežno organiziranega Centra sodobnih umetnosti.