trannacional / Uršula Cetinski: Samizdat

S palube ladje Fortuna, zasidrane ob bregu Donave, ki je za nekaj dni moj budimpeštanski dom, opazujem mogočno madžarsko prestolnico, razsvetljeno v noči. Mesto se od političnega preobrata v začetku 90. let (podobno kot mnoge vzhodnoevropske prestolnice) razvija z veliko hitrostjo. Spreminjajo se vrednote, način življenja, medčloveški odnosi, ekonomija, arhitektura. Iskreno povedano mi Madžarska nikoli ni bila tako blizu kot druge sosede. Verjetno zato, ker kultura ostaja le malo bolj tuja, če človek ni vešč njenega jezika. Poleg literature so mi jo še najbolj približali odlični filmi Marte Meszaros, pretresljive filmske sage o zgodovini Madžarske v 20. stoletju in tragiki individualnih usod.