transnacional / Miha Zadnikar: Kulturni kapital (6)

Sistemska radikalizacija zmerom bolj ugaja kapitalskim razmerjem (njena perverzija je vsakršno, vse hujše izkoriščanje), asistemska radikalizacija pa se trudi v drugo smer in producira socialno inteligentne postopke - njena perverzija, obenem z njo pa tudi skrajni paradoks socialne inteligentnosti je: nepreklicna in dokončna osama, izkoriščanje svojega lastnega, osebnega potenciala. Tega paradoksa ne gre brati v klasičnem eksistencialističnem žargonu, ki "od zunanjega sveta navznoter pa potem navzdol" producira zavrnjenega, odrinjenega, nerazumljenega individua, ne: nepreklicna in dokončna osama je scela intimna odločitev, ki je možna samo tedaj, kadar sežemo nekako "čez" socializacijo, zato je vedno in povsod: sistemska kritika. Mahoma razumemo "vse človeško" in hkrati ne razumemo prav ničesar več na svetu. Odvod takšne kritike je (socialna) filozofija, njena funkcija je lahko samo obmolk.