transnacional / Brane Kovič: Kolonizatorji

Iz časov, ko so se postavljali in utrjevali temelji moderne umetnosti, se spominjamo predvsem dveh krajev, kjer so se zbirali slikarji, ki so pomembno vplivali na nadaljnji razvoj likovne govorice in nakazali smernice, brez katerih ne bi bilo večine umetniških gibanj (vsaj) prve polovice preteklega stoletja: Barbizona in Pont-Avena. Barbizon, vas v bližini Fontainebleauja, so si izbrali predvsem krajinarji, ki so ob skupnem delu, pa tudi v dolgih razpravah in razmišljanjih nakazali prehod k impresionizmu (Theodore Rousseau, Jules Dupre, Charles-Francois Daubigny, Narcisse-Virgile Diaz de la Pena in še nekateri, z njimi sta prijateljevala tudi Camille Corot in Jean-Francois Millet), v bretonskem ribiškem mestecu Pont-Avenu pa je s Paulom Gauguinom, Emilom Bernardom in Paulom Serusierom nekaj desetletij pozneje zaživel cloisonnisme, slikarska smer, za katero so značilne ploskve čistih barv, "zaprtih" v sklenjene črne ali modre obrise; med njene izpeljanke lahko uvrstimo fauvizem in nekatere različice ekspresionizma (Roualt!) z vsemi pojavi, ki so jima sledili. V obdobju največjega razcveta slovenskega impresionizma pa se je med drugim kot "slovenski Barbizon" omenjala Škofja Loka, kjer so občasno skupaj slikali Jakopič, Jama, Grohar in Sternen.