transnacional / Brane Kovič: Fetišizem signature

Kaj pravzaprav kupujejo zbiralci umetniških del - stvaritev kot tako (z vsemi estetskimi, pomenskimi, duhovnimi, zgodovinskimi in še kakšnimi implikacijami) ali zgolj avtorjev podpis, ki naj bi že sam po sebi zagotavljal neovrgljivo kakovost, prestiž in seveda presežno (tudi v najbolj banalnem materialnem smislu) vrednost artefakta? Žal moramo ugotoviti, da v ogromni večini primerov velja druga navedba, kajti eno prvih vprašanj, ki jih navadno zastavi potencialni kupec, ko zve, da je na voljo slika ali grafika, ki ga zanima, se glasi: "Ali je podpisana?" Čeprav poznamo vrsto zanesljivejših metod za ugotavljanje oziroma preverjanje avtentičnosti, je namreč za laika signatura še vedno dokaz par excellence, da bo dobil "pravo" stvar. Kako daleč gre fetišizem sugnature, morda še najbolj nazorno pokaže štorija z razvpito grafično mapo Andyja Warhola, desetimi portretnimi variacijami Marilyn Monroe.