transnacional / Brane Kovič: Beraški Hollywood

Nekrofilska orgija, ki si jo slovenska kulturnjakarska srenja prireja vsako leto ob izteku prvega februarskega tedna, dobiva vse bolj groteskne razsežnosti. Med neslanostmi, s katerimi skuša zadnje čase "popestriti" dolgočasni, rutinski obred podeljevanja nacionalnih priznanj za kakovostne kulturne dosežke (preverjena formula: državna himna + podelitev nagrad + govor + malo muzike, baleta ali česa podobnega + prosta zabava z več ali manj hrane in vina ostaja namreč v bistvu nespremenjena), posebej izstopajo nominacije po hollywoodskem vzoru podelitve Oscarjev kot najbolj prestižnih obeleženj uspešnosti na filmskem področju - seveda predvsem za dela, ki so nastala v Ameriki in z milostno počastitvijo "najboljšega tujega filma". Glamurozna prireditev pod kalifornijskim soncem nikakor ne skriva svoje komercialne naravnanosti, razvpiti "Academy Awards" niso zgolj potrditev ustvarjalnih prizadevanj najrazličnejših sodelavcev, ki so vključeni v proces nastajanja posameznih filmov, pač pa tudi in predvsem zelo oprijemljivo oglasno sporočilo, ki naj v kinodvorane pritegne čim več gledalcev in pripomore k čim večjemu finančnemu uspehu izdelka. Istim namenom, čeprav morda z nekoliko manjšim učinkom, služijo nominacije, ki naj opozorijo na morebitne kakovostne (beri: tržne!) potenciale produkcij, katerih ameriška filmska akademija nazadnje vseeno ni obdarila z bleščečimi kipci.