profil / Frajer kljub harmoniki

Na odru ljubljanske Drame je te dni za spremembo slišati srbski jezik, na gostovanju v zasneženi prestolnici nekdanje bratske republike sta namreč vodilni beograjski gledališči, Jugoslovansko dramsko pozorište in Atelje 212. Čeprav sta prišli gledališči okrepljeni z mogočno ekipo znancev iz jugo filmov, z zvezdniki, kot so Miki Manojlović, Mira Karanović in Bogdan Diklić, pa je oče tokratnega gostovanja pravzaprav legenda slovenske dramatike in režije Dušan Jovanović, ki je eno od predstav, ki jo uprizarjajo Beograjčani, napisal, še eno pa priredil in zrežiral. Ta, druga predstava, Moliere - še eno življenje, ki bo na sporedu v sredo in četrtek in ki jo je o življenju francoskega dramatika spisal Mihail Bulgakov, pa ni zanimiva le zato, ker se je z njo Jovanović po dolgih letih vrnil v Beograd. Niti ni zanimiva le zato, ker se je zaradi nje po petnajstih letih v Beograd vrnil Miki Manojlović, ki zdaj živi v Parizu. Zanimiva je tudi zato, ker je za glasbo v njej poskrbel Drago Ivanuša. Vsestranski glasbenik, ki, kadar ne ustvarja gledališke glasbe, skrbi za zvočno opremo slovenskih filmov in ki, kadar ne dela glasbe za oglase, pripravlja harmonikarsko spremljavo za kakšnega pevca ali zasedbo.