profil / Zlatarstvo je kot prostitucija

"His eyes have all the seeming of a demon's that is dreaming. And the lamplight o'er him streaming throws his shadow on the floor; and my soul from out that shadow that lies floating on the floor ... Shall be lifted - nevermore!" je o predstavniku te pasme (pravzaprav ptičme) nekoč zapisal veliki Edgar Allan Poe, vendar Orhan ni te vrste krokar, Orhan ni zajebanec. Orhan morda ni zajebanka, v bistvu se ne ve, saj Christoph pravi, da lahko krokarju spol določiš samo, če mu daš pregledati kri. Ker doslej še ni znesel nobenega jajca, je Orhan - poimenovan po enem izmed princev iz 1001 noči - za zdaj on, presenečenja pa vsekakor niso izključena. Kakorkoli že, kot mrk črna beštija z neutrudnim skakljanjem in pobrcavanjem oreščkov po lesenem podu še potencira občutek, da je človek, ko je vstopil v Zlato runo, če že ne na pravo pravcato pravljico, naletel vsaj na poseben žepek idiličnega rustikalnega zapika, ki so ga zadnja stoletja s svojo vihro mehanskega/digitalnega pobliskavanja v širokem loku zaobšla.