Pravi Kekci?

Pustna sobota v prestolnici je med drugim postregla s kostimirano velegnečo na "the original" disko večeru Radyayo v subsubu in s čisto nič kostimiranim raperskim večerom v klubu Channel Zero na Metelkovi. A konjenico Rodea je gnalo drugam, v Menzo pri koritu, kjer smo se, zaradi sila poživljujočih izkušenj izpred dveh let, ko so jih na odru nasledili Dicky B. Hardy, kazali moda in drugo in poskrbeli za pravo pustno alkoveselico, nadejali vsaj mičkene katarze od ansambla Štirje pravi dedci. Zaman.

Iz urednikov Radia Študent sestavljeni, torej strokovno usposobljeni kvartet ima v kratkem izdati plošček pri hišni založbi Menze Domači posnjtki, v živo pa jo skuša žgati po sledovih ansamblov, ki so mu najbolj pri srcu, ameriške rokersko nojzerske naveze, katere zadnji odganjki se redno pojavljajo na odru MKNŽ-ja in, če prisluhnemo udušenemu oglašanju pevca, med živalskimi zvoki Butthole Surfersov in hujskanjem Spencerjevih Blues Explosionov. Načeloma res.

Vendar pa je dedcem, pardon, kekcem, za prepričljivejši zven, ne tako monotoni spored in, navsezadnje, za mobilizacijo veselice željnih šem, ki so se v Menzo zgrnile v primernem številu, manjkalo še kaj drugega od kilometrine, kanca verodostojne norosti in vsaj drobca efekta na kitari. Torej, who's the real Kekec? Na največjega, hm, najbolj obdarjenega smo tisto noč vsekakor naleteli na Lokaciji.