Kultura / Žicarji podrgnili

Estetski stroji? Pa vi se šalite. Po pregledovanju pošte smo se že zbali, da utegne galerija Kapelica podleči estetskemu, a je šlo le za diverzijo pregnanega tehnika, soničnega artista in misleca z RŠ-a Boruta Savskega. Ki morda ni odkril Amerike, je pa iznašel novo zvočilo in družabno igro obenem, a pozabil priložiti ime - pulidrat? žicolina? Karkoli že je, na vsakem koncu tanke žice, ki vodi v na poteg občutljivi generator zvoka, iz odpadnih delov doma sestavljeni ring modulator, ima držalo za roke, s katerim se nagiba in uravnava napetost žice, da po njej drsijo kovinski obročki. Osnovno celico zabave in ustvarjanja sestavljata najmanj dve postavi, ki za povrh hropeta v primitivne ustne mikrofone in z medsebojno interakcijo prihajata do še gromkejših rezultatov.

Kakšnih? Primerljivih z ušesa najedajočim piljenjem iz kovinarskih obratov, s posebej zločestim in bolečim škripanjem, kakršnega morejo po letih prakse sproducirati le najbolj vešči in prefinjeni izmed elektrotehnikov. Pa zabava? Zdi se, da utegnejo žicarski večeri v štiri vsaj nekaterim nadomestiti večere vdajanja vražjim podobicam, če ne celo bobnarske in didgeridoojevske seanse. Zavoljo ljubega miru v hiši bi bilo treba le paziti, da se med četverico ne najde tudi posebej zagreti član ali virtuoz, ki bi kot Savski med predstavitvijo stroja prevzel pobudo v svoje roke in zaradi katerega se igra lahko sprevrže v solaže in postaja vse bolj podobna vlečenju vrvi. Konec koncev rabite le nekaj odpadne elektronike - predloga je, vključno s podobno ingeniozno, iz povratne video zanke izdelanim light-showom in tumpasto, a delujočo mikseto na voljo v Kapelici - ter domači stolp. In obmolknili bodo sosedje.