Kultura / Dekada bingljanja

Tudi Metelkovi načeloma naklonjenim se, tako je vsake toliko zavonjati iz kakega besedila, zdijo metelkovci čudaška in težko razumljiva margina, potencialni vir nezadovoljstva, ki ima hvalabogu svoj kvartir, rezervat za debelimi zidovi. Na srečo pa predsodki do osrednjega kulturnega prizorišča prestolnice po desetih letih udomačevanja ne prizadenejo tudi naše ljube mladine, študentarije in dijaštva, ki konec tedna v grozdih binglja na alter korzu na Metelkovi in ji, kakor denimo prejšnji petek, naenkrat gode pest hardkorovskih ansamblov in ji, vsaka na svojem plesišču, vrtijo tri didžejevske ekipe. Pretekli teden pa je bilo za bingljanje še preveč izgovorov, vzrok pa je seveda tičal v živahnih aktivnostih ob praznovanju desete obletnice zasedbe.

Kljub ogabnim vremenskim razmeram in plehkemu značaju večine pozdravnih nagovorov se je tako veljalo udeležiti tudi občnega zbora Metelkove, s katere si bo marsikdo zapomnil vrhunec demokratičnega konsenza (ali nemara: finega humorja), viharno dirigiranje Internacionale tov. Zadnikarja, ki je skoro odpihnil pleh godbo policije, ter prigodno, po motivih afere s cerkvenimi zvonovi komponirano pritrkovalsko suito Komu Zvoni The Stroja, Bratka Bibiča in Alda Ivančiča. AKC Metelkova je letos poskrbel za popoldanska vodstva po krogu kasarne, roditeljske sestanke, zvečer pa sitil obiskovalstvo v Črni kuhinji in odprl domala vsa prizorišča, vključno s slogovno domišljeno urejeno, le ob tovrstnih praznikih delujočo čajnico Pri debelem ekranu plastologa Mareta Kovačiča in razstavo oblikovalskega kolektiva Samorok na Metelkovi 6. Znane odre je obiskalo nemalo metelkovskih veteranov - tudi Ana Monro, brez Roze, z zagatno, dolgovezno pantomimo Urgenca in, posebej, Roza, s špasnim sporedom kratkih besedišč - klubi in razstavišča pa so se globoko v noč trudili predstaviti svoje programske usmeritve sleherniku. Uspešno? No - v odvisnosti od tudi na Metelkovi vplivnega faktorja, ki se mu reče vstopnina in zaradi katerega denimo metelkovec naš vsakdanji raje mre v Menzi ob neartikuliranem razčefuku in psihedeliji kakih Salamander Salamander, kot da bi šel za jurja z defonisti poslušat, kako iskrivo se pogovarjata in žgolita velebobnar Roger Turner ter manipulator igrač Martin Klapper v Gromki.

Sicer pa je bil tempo, ki ga je narekovala pest prizorišč, ubijalski. In je konjenici Rodea iz četrtkovega večera naredil tobogan od duhovitega "spolnega terorista", med moškimi in ženskimi identitetami neobremenjeno izbirajočega fotografa Dela Lagracea v lezbičnem klubu Monokel, preko moraste, z ansamblom ozvočene predstave Kafka Kajetana Čopa v Gromki in pop koncerta Sexless v Mizzartu do kabareja Slona in sadeža v Menzi. In kaj, le kaj bi se zgodilo, ko bi Metelkova, katere desetletnico sta konec tedna obeležila tudi tradicionalna DRMRR Orto Punk festival in ping-pong turnir v Mizzartu, stregla s primerljivo gostoto dogodkov na petek in svetek? Le kaj. Konjenica Rodea bi zasigurno zaprosila za beneficiran delovni staž.

povezava