Kultura / O škržatih in stročnicah

Defonija, cikel zvočnih dognanj v Gromki, je v sredo dajal grotesko holandskega "avant-rock tria s sintetizatorjem in bobni" BraxtaaL, ki si, da nas ne pljune kak roker, z rokenrolom pač ne deli mnogo skupnih potez. Prej z improvizatorji, ki jih nikoli ne manjka defonistom, in ki se jim v liku tria, v katerem ima ne tako samoupravno iniciativo pevec Jaap Blonk, z delovnim procesom pridružuje Braxtaal. Blonk, ki si pri modulacijah in zančenjih glasu pomaga s sintetiko, proizvaja skupaj z električne bobne božajočim tolkalcem in drugim sintetizatoristom prej zračno kot zasičeno zvočno sliko in suh humor, zaradi česar so jih doušniki Rodea celo izvolili primerjati z The Residents, a ki resno nasede, kadar jame impro spored povezujoči Blonk resnično bebljati na suho, brez efektov in fint. Drugič se pač njegove mantre in litanije v jeziku, ki ga je sam izumil, izdatno previjačene in ob krevsajoče minimalistični podpori ansambla, slišijo kot pijan bugivugi iz tuvanskih step ali tibetanskih meniških postojank, kot indijanska zaklinjanja ali kot razklumpan tehno. Bizarno.