Kultura / To, care!

Navsezadnje je tudi konjenica Rodea podlegla stereotipom o muskontarjih veteranih in šla obiskat Ramba, ki je zadnji, v živo izdani plošček izdal pred dvema letoma, bolj iz neobveznega firbca kot iz nevemkakšne nuje ali zagrizenosti, za kateri smo domnevali, da ju utegne v dovolj veliki meri za uspeh koncerta prispevati že polna dvorana občinstva. A presenečenja so se tisti predpraznični večer kar vrstila. Za prvo je, tudi na nejevero organizatorke, Vinilmanije, ki se po dveh zaporedoma razprodanih koncertih lani v Ortu ni nadejala flopa, poskrbela uboga stotnija prisotnih, ki se je prestopala v nezakurjeni dvorani VPK-ja, zadnje čase kljub odročnosti prizorišča dobro obiskanih veselic. Je torej Rambova slava dejansko v zatonu in nanj, magari samo enkrat letno, ne zvlečeš niti zapriseženih članov, da o sveži krvi ne govorimo?

Glede slave in migracij čred naj ugibajo drugi, o Rambovi muskontarski in performerski zvezdi pa naj na tem mestu zatrdimo, da nje sijaj ni niti malo potemnel. Izumitelj turbo-folka, najduhovitejši in najhitrejši raper Balkana, ki se je dolgo otepal elektronike, namreč sedaj nastopa z "avtomatiziranim", no, polavtomatskim programom, katerega zaznamuje njegovo rokovanje s primitivnim semplerjem in z vsemi žavbami namazani scratcher, nova pridobitev hudo izvežbanega in muzikaličnega ansambla.

Menda ni treba posebej pripomniti, da sodi to, kar se proži iz semplerja in tisto, kar se umestno seklja in razteguje z vinilov, namreč odlomki bebavih reklam in govorcev ter "popularna muzika", med izbrane debilane in deformacije iz Rambove zbirke, s katerimi pestri džezovsko in fankovsko ubrani spored. Tudi - spored starih uspešnic, ki, samoironično predelane in vtkane med neverjetne rolade ter nič manj sočne novosti, le skrbijo za poudarke, Rambo pa s prijavami in glasovnimi vragolijami, imitacijami vrste estradnih umetnikov polpretekle zgodovine, "reggae", "džezi", "tibetanskimi"...vložki in citati, za zvrhan koš smeha. Skrajno nabrit koncert, vrhunska muzika in vrhunsko guncanje afen obenem, vključno z nekaj jedkimi komentarji obče in srbske situacije, kot da Car ne bi igral na petih stopinjah pred polprazno dvorano in se, sodeč po informacijah, ki smo jih zbrali v zaodrju, počutil kot poscana kokoš. Kaj bi bilo šele, če bi ga dočakali s primernimi častmi. Že prihodnjič, na popravcu, sedemnajstega v Ortu?