Kultura / Spektakel mesa

Mar je to tisto kleno nasilje in divji seks, na katero je bila, menda zaradi očitnih afinitet, posebej vabljena redakcija Rodea? Vendar pa je bil vložek štirih domačih plesalcev, ki jih je režiser Francois- Michel Pesenti izbral na ljubljanski avdiciji, le kratka in zelo ljudomila uvertura v početje ekipe "plesnega performansa" Paesin: včasih smo znali samo peti, ki se je pretekli teden dva večera zapored dajala odjemalcem abonmaja Amelia Cankarjevega doma. Medtem ko na količkaj profesionalnih odrih težko vidiš že koncert, ki bi minil brez izdatnega lučkarskega angažmaja, se Paesin kaže skoraj brez spremembe intenzitete neusmiljene luči, ob komaj slišni glasbeni spremljavi, bolje rečeno iz šumov sestavljenem soundtracku, in brez premene prizorišča, z rdečo plastiko prekritega, ob eni strani z zidom, ob drugi pa z vrsto ogledal zamejenega ringa, na katerega je občinstvo zrlo tako iz parterja kot z odra Linhartove dvorane.