Kultura / Avstrijski žrebec

Je že tako, da so vokali, tja do kvazi soul klišejev in fukotožnih jamranj debelih zamork ali hujskanja žametnoglasih žrebcev, postali samoumevni za veliko odjemalcev takoimenovanega housa. In je v veliko olajšanje že, če v kateri od vokalnih interpretacij na znano temo - baby, love, amore - zaslediš vsaj iskrico ironije. Nemara je več od iskrice zaslediti v fenomenu, ki se mu reče Louie Austen in ne obsega le špasnega croonerja istega imena, temveč tudi elektrotehnika Patricka Pulsingerja in Maria Neugebauerja, ki je na novo "odkril" najbolj žametni glas dunajskega hotela Mariott. Austen, ki je zamudil najbolj plodna leta Rat Packa, se sicer diči z divjim življenjem v sedemdesetih in kljub kopici let s profesionalno zavzetostjo ter kredibilnostjo piha na dušo tako jebačke, odkrito hormonalne in že kar bebave, da se zazdi, da bi morali Sinatra in kolegi pojesti še veliko polente, ko bi hoteli zlesti v Louiejeve XXXL spodnjice.