Kultura / Norge funk

Ko bi sodili po glavnini tistega, kar se pod tem imenom zvrti tu in po svetu, bi menda že zdavnaj obupali nad housom, prodano dušo, instant zabavo za kokainske eskapade, poljubno podlago za popevke ter trnkarjenje po znojavem pleh ženstvu v diskotekah. Vendar pa se znotraj razposajenih štirih četrtink še vedno najde nekaj žlahtnosti in žlehtnobe, čeprav je treba vrtati globlje od razvpitih polbogov housa in njihovih epigonov, denimo po severnih pokrajinah, odkoder meni nič tebi nič špricne tudi kak Bjorn Torske, kakršen se je prejšnji petek primeril K4.

Torske, za katerega se je najprej zataknilo dodobra prezračeno uho didžeja Plestija (Gorenja vas), potem pa še tipalke ljubljanske, vsaj po eskapadi z Bjornom Svinom znane Sintetike, ni eden tistih, ki bi zlagali skupaj kot jajce jajcu podobne si viže in čeprav vrti za ples, noč ne mine brez v svetu praviloma resnobnih in hudo profesionalnih didžejev tako pogrešane porcije debilan. Glede na bogato zafankanost s trgajočimi basi prekvašenega sporeda, na povzemanje retro zvoka ali kar celih, obskurnih disko poskočnic, bi lahko bil Torske, ki se, tudi, kadar uvaja vokale, nikoli ne razžolca do kompletnih refrenov, odkritje, vaba tudi za izvenabonmajske goste - ko ne bi bilo plešoče ljubljansko ljudstvo že davno porazdeljeno po taborih in čredah, ki sledijo temu ali onemu didžeju in ne vidijo čez planke. Tu bi seveda lahko spet jamrali o obisku, a odkar je čelništvo Rodea gledalo posnetke pokrajinskih predstavitev kandidatov za evropske poslance, so se mu porušili vsi kriteriji in se ga loteva optimizem. Fonkee!