Kultura / Maličenje YU izročila

Če je verjeti Ivanu Marušiću - Klifu, ki se že leta ukvarja z zvokom, lučjo in tehnologijo in katerega ime bi si zaradi nekaterih minimalističnih, a domiselnih iluzij, pasti za oko moral zapomniti vsak reden obiskovalec galerije Škuc, je v življenju počel marsikaj, le zapel še ni pred publiko. Tokrat pa se je tudi Klifu razvezal jezik, za povod je bil dolgo načrtovani in ravnokar obelodanjeni Leksikon YU mitologije srbskohrvaške naveze piscev, besedila in melodije pa si je zagrebški artist sposodil kar iz izročila nekdanje državne tvorbe, izročila, ki se je zahvaljujoč subliminalnemu delovanju mehanizmov obveščanja zajedlo globoko v male možgane slehernika. Seveda naj iz množice slehernikov takoj izvzamemo vse, ki so se rodili prepozno, da bi v polnosti začutili idejo jugoslovanstva in tudi tiste, ki se tedaj niso pustili obsevati žarčenju domačega ekrana, zakaj vir Klifovega navdiha so bile kanconete in jingli nekdanjega EPP programa, zaradi neznatne količine televizijskih programov tolikokrat ponavljane in slišane reklame, da marsikomu niso šle iz glave ure po zaužitju in tudi po letih premora z lahkoto vzbudijo ne nujno nostalgične asociacije.